Obletnica diplome

Na današnji dan pred sedmimi leti je takratni dekan Filozofske fakultete v Mariboru, red. prof. dr. Božidar Kante, izročil v moje roke diplomsko listino, ki mi je odprla vrata za nadaljnjo poklicno izobraževanje v smeri zgodovinarja, kar sem po srcu in duši tudi vedno bil.

8. april 2016 bo zaradi tega ostal v mojem lepem spominu. Tudi takrat je bil deževen in oblačen dan, enako kot danes. Vendar vreme ni vplivalo na moje razpoloženje. Cilj po katerem sem dolgo časa hrepenel je bil končno dosežen. Uresničile so se sanje iz otroštva, ki so bile večkrat na preizkušnji. Z vztrajnostjo in trmo sem končno dosegel svoje.

Kmalu za tem sem bil povabljen na novi izziv kot kandidat za podiplomski študij, ki sem ga brez oklevanja tudi sprejel. Doktorirati je bilo zelo težko, ampak hkrati zanimivo in poučno. Vendar tudi ta odločitev ni bila lahka in samoumevna kot se morda nekaterim zdi.

Leta 2016 sem bil namreč v velikem razcepu. Kaj storiti zdaj? Diploma me sama po sebi ne bo nikamor pripeljala. Odpirale so se številne priložnosti, vendar ne pri nas v Sloveniji, ampak v tujini, pa še to ne v smeri moje izobrazbe, temveč v smeri pomožnega delavca. V tujino je takrat odšlo veliko mojih dobrih prijateljev, ki so me prepričali, da je lahko življenje tam čez lužo zelo lepo in zanimivo.

Resno sem razmišljal o dveh opcijah. Izselitev v Kanado ali Avstralijo, kasneje morda Novo Zelandijo. Čim dlje od Slovenije, tem bolje sem si rekel. Vendar je konec julija 2016 padla čisto drugačna odločitev. Odzval sem se vabilu mentorja prof. dr. Matjaža Klemenčiča, ki me je nagovoril naj se vpišem na Filozofsko fakulteto v Ljubljano in nadaljujem z doktorskim študijem. Sprva še ni bilo jasno kako bom plačal šolnino, ampak se je po moji odločitvi, da bom študiral naprej tudi ta problem razrešil. Odprla se je shema po kateri so uspešnim študentom z visokim povprečjem omogočili sofinanciranje študija.

Ko sem pred tem razmišljal na tujino sem seveda pomislil, da je tujina le tujina, kjer bom delal stvari, ki me duhovno in osebnostno ne bodo osrečile, poleg tega sem takrat že vedel, da so naši gozdovi in hribi nekaj posebnega, so kot tempelj, kjer se človek napolni z energijo. Zato sem namesto, da bi postal izseljenec raje postal zgodovinar za izseljenstvo. Nekdo je pač moral ostati doma, da ni vsa pamet zbežala v tujino 😉 Tri leta po tem je v moje življenje vstopil pri pes Lucky, kasneje čez leto dni pa še Lumpi, ki sta mi pomagala ponotranjiti ljubezen do narave in gozdov. Skupaj smo veliko prehodili in odkrivali lepote Slovenije. Brez njih verjetno ne bi končal zahtevni doktorski študij, saj sta me Lucky in Lumpi odrešila stresa in s sprehodi po naravi napolnila z voljo do raziskovalnega dela.  

Na koncu, ko sem januarja 2022 doktoriral, se je našla tudi zaposlitev o kateri si niti sanjat nisem upal. To sem dosegel brez kakšnih vez in poznanstev, ampak izključno na podlagi ljubezni, dela in znanja, ki sem ga dolga leta zbiral in utrjeval. Seveda brez družine, ki me je podpirala, brez prijateljev, ki so me spodbujali in tudi brez kužanov, ki sta me sproščala, nič od tega ne bi bilo mogoče. Zdaj sem končno tu kjer sem bil namenjen, le da se tega na začetku nisem zavedal. Takšno je pač življenje.

Tisti, ki so me poznali bodisi kot politika, sošolca, sodelavca, ljubitelja zdrave prehrane ali vegana me očitno niso dovolj dobro poznali, saj je bil pravi Milan v prvi vrsti ljubitelj narave, gozdov, hribov, knjig, znanja in seveda živali. Tu sem jaz doma. To je moja identiteta. Ljubezen, delo, znanje. Vse ostalo so bile samo obstranske dejavnosti, ki so me bodisi ovirale ali upočasnjevale do glavnega cilja - postati poklicni zgodovinar. Mogoče je bila vsa tista obstranska dejavnost nekakšno "nujno zlo", ki mi je tudi pomagalo, da sem pridobil pomembne izkušnje in nova spoznanja? Kdo bi vedel....Na koncu se je vse dobro izšlo oz. točno tako kot se je moralo. Kdo ve kaj me bo v življenju še doletelo? Bolje, da ne vem, saj me niti ne skrbi. Tam kjer je volja, je tudi pot. Hvala vsem, ki ste me in me še boste pri tem podpirali in sledili. 🐾❤️