Škrlatne papige iz Kostarike

Škrlatne papige, ena izmed najbolj osupljivih dragocenosti Kostarike, so doživele dramatičen preobrat od skorajšnjega izumrtja do obnovljene in cvetoče populacije. Nekoč so bile te papige na robu izumrtja zaradi intenzivnega lova in uničevanja njihovega naravnega habitata. Njihovo populacijo je človeško delovanje zmanjšalo za kar 85%, kar je skoraj povzročilo izginotje celotne vrste.

V zadnjem času pa smo priča pozitivnim spremembam. Zahvaljujoč povečani ozaveščenosti ljudi in prizadevanjem za varovanje teh ptic, skupaj z novo turistično politiko Kostarike, so se razmere za škrlatne papige bistveno izboljšale. Obnova populacije teh papig je rezultat truda številnih naravnih rezervatov, prostovoljcev, nevladnih organizacij in ljubiteljev ptic. Od leta 2008 škrlatne papige niso več na seznamu ogroženih vrst, kar je velik uspeh za varstvo narave.

Danes so škrlatne papige postale ikona Kostarike in njene turistične ponudbe. Turisti so navdušeni nad njihovo prisotnostjo, domačini pa so na papige izjemno ponosni. Veliko prispeva tudi saditev mandljevih dreves, ki pomaga privabiti papige v lokalne skupnosti. Posebna značilnost teh ptic je njihovo jutranje oglašanje, ki za mnoge nadomešča jutranjo budilko. Njihova lepota prav tako očara vsakogar, ki jih vidi - pogled na jato škrlatnih papig je resnično osupljiv in pomirjujoč.

Škrlatne papige so postale simbol napredka in okoljske ozaveščenosti Kostarike, saj večina teh ptic zdaj živi svobodno v naravi, v zavetiščih, hotelih in turističnih centrih, kjer so deležne skrbi in ljubezni. Njihova prehrana obsega sadje, semena in zeleno listje.

Če obiščete Kostariko, si vsekakor vzemite čas za ogled teh čudovitih ptic. Za vpogled v njihovo lepoto si oglejte POVEZAVO, kjer so na voljo čudovite fotografije teh najlepših papig na svetu.

Obletnica smrti Franklina D. Roosevelta

Mineva 70. let od smrti enega najboljših ameriških predsednikov vseh časov. Gre za človeka, ki je po mojem mnenju Ameriko najbolj pozitivno zaznamoval, saj je državo uspešno potegnil iz globoke gospodarske recesije ter tako pomagal revnim in brezposelnim, da so se zaposlili, ustvarili spodoben življenjski standard, pokojninsko zavarovanje, socialno podporo in občutek varne prihodnosti. Na današnji dan je umrl Franklin Delano Roosevelt, eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov vseh časov, ki so ga ljudje imeli tako radi, da so ga izvolili kar štiri krat zaporedoma za svojega predsednika, kar je poseben precedens v zgodovini ameriškega predsednikovanja!

Roosevelt je postal predsednik ZDA leta 1933 v času najhujše gospodarske krize. Državo je vodil skoraj do konca vojne leta 1945. Prehitela ga je smrt, kjer je umrl zaradi možganske kapi ravno v času, ko so delali njegov novi portret. S svojo novo ekonomsko politiko, imenovano New Deal, je s pomočjo države korenito posegel v delovanje gospodarstva, kontroliral delovanje bank, določal cene blaga in pomagal reševat socialno krizo v državi z javnimi deli. Roosevelt nosi največjo zaslugo za to, da se je ameriški sistem do velike mere humaniziral, da je postal človeku bolj prijazen in dostopen, skratka po njegovi zaslugi je Amerika postala socialna država. Predsednik Roosevelt je sestavil novo družbeno pogodbo s katero je uredil notranjo krizo v državi ter tako popeljal svoje ljudstvo med drugo svetovno vojno v zavezniško zmago nad silami Osi. Bil je prvi predsednik na svetu, ki je nagovarjal svoje ljudi neposredno preko radia. Zaradi tega se je mnogim ljudem zdelo, da poslušajo svojega prijatelja, ki je prišel na obisk v njihove domove. S svojo odločno zunanjo politiko je od prvega dne vojne izdatno pomagal vsem državam, ki so se borile proti silam Osi, čeprav so ga pri tem omejevali strogi zakoni o nevtralnosti. Po izbruhu vojne v Rusiji je bil edini ameriški politik, ki si je upal pozdravit Stalina in pomagat Rusiji v njenih vojnih naporih. Navkljub močnemu domačemu nasprotovanju, je uspel izpeljat zakon, ki je omogočil tako Rusiji, kot Veliki Britaniji skoraj neomejeno vojaško pomoč, ki je državi pomagala v vojnih naporih s hrano, obutvijo in orožjem, da se je lažje upirala Hitlerjevi barbarski invaziji. Kasneje po nenadnem in zahrbtnem japonskem napadu na Pearl Harbor, kjer se je nahajala ameriška mornarica na Pacifiku, se je tudi ZDA znašla sredi vojne vihre. Vendar njegova politika zaradi tega niti malo ni zmanjšala pomoč drugim državam v Evropi in svetu, ki so se borile na njeni strani proti skupnemu sovražniku. Roosevelt se je vojnega napora lotil vsestransko in neutrudno, saj je delal noč in dan, dokler niso sovražnika spravili na kolena. Skoval je izraz »brezpogojna vdaja«, ki so jo morali nasprotniki ponižno sprejeti, če so želeli prosit za milost in mir z zavezniki. Bil je idejni oče Združenih narodov, mednarodne organizacije, ki naj bi ohranjala red, mir in stabilnost po svetu. Od vseh zavezniških voditeljev se je on še najbolje razumel s Stalinom in če ne bi tako hitro umrl, morda nikoli ne bi doživeli Hladne vojne. Njegova smrt je pustila marsikaj odprtega in nedokončanega. Žal je tudi on delal napake, kot vsi drugi ljudje, njegova politika do japonske manjšine v času vojne je bila krivična in tragična, ampak v tistih časih je malokdo razmišljal o teh stvareh. Njegova druga največja napaka pa je bila, ko je odslovil svojega podpredsednika Henrya Wallesa, ki bi bil neprimerno boljši kandidat za naslednika od Trumana. Walles bi nadaljeval Rooseveltovo politiko, če bi prisegel kot predsednik ZDA. Žal pa je usoda začrtala drugačno pot. Zaradi tega je po njegovi smrti Amerika zašla v drugo skrajnost, ki je pripeljala do uporabe atomskega orožja, hladne vojne in "preganjanja čarovnic"....

Roosevelt morda nikoli ne bi postal predsednik, če sam ne bi zmagal v svoji osebni vojni proti samemu sebi. Bil je paraliziral človek na invalidskem vozičku. Leta 1921 je zbolel za hudo boleznijo, ki ga je do konca življenja priklenila na invalidski voziček. To je bil velik udarec za človeka, ki se je zelo rad gibal in ukvarja s športom. Od takrat naprej je delal vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi ozdravel in ponovno stopil na svoje noge. Poskušal je razne diete, tretmaje, hodil na kopanje v Warm Springs na jugu države v Georgiji, kjer naj bi imela vode terapevtske učinke. Vendar mu nič ni pomagalo, da bi lahko spet ponovno shodil. Na začetku se je zaradi tega počutil manjvrednega, zaradi tega je bil depresiven, popolnoma se je umaknil od družbe, prijateljev in celo družine, vsi so mislili, da so priče konca njegove kariere, nekateri so celo pričakovali njegovo smrt. Vendar se je vse spremenilo, ko je nekega dne v iskanju zdravila šel na potovanje na jug ZDA. Tam je videl strahotno revščino in bedo v kateri so živeli mnogi Američani, videl je otroke brez staršev, ki so hodili v razcapanih oblekah in beračili po ulicah, da bi preživeli, videl je stare ljudi, ki so jih zaradi nekoristnosti zavrgli, temnopolte ljudi, ki so životarili, mlade družine, ki so živele v podrtijah, izkoriščane in umazane obraze ljudi, ki so delali za mizerne plače v podjetjih, ki so kovala visoke dobičke, potem je videl kriminal in popolno apatijo ter brezbrižnost lokalne politike, ki se s temi problemi sploh ni ukvarjala... vse to ga je globoko potrlo. Čeprav je izhajal iz najbogatejše ameriške družine se je odločil postavit na stran revežev. Takrat se mu je prvič posvetilo, da ti ljudje potrebujejo svojega glasnika, svojega voditelja, ki jih bo popeljal iz bede in revščine v dostojno in normalno življenje, tako je Roosevelt dobil svoj novi zagon v življenju, svojo motivacijo, ki ga je gnala naprej, da je navkljub svoji paralizi uspel in zmagal v boju za ponižane in revne Američane. Bil je človek, ki se je znal približati ljudem, ki je znal jasno in razločno govoriti, da so ga vsi razumeli, znal je ponujati konkretne rešitve, predloge, zbijat šale itd, zato so ga ljudje imeli radi, saj je bil uspešen, ker je verjel v sebe, ker je bil samozavesten, navkljub svoji hudi bolezni je znal delat čudeže. Prvič se je zgodilo, da so Američani v svojih domovih, delavnicah in javnih ustanovah začeli izobešati slike svojega voditelja, ker so ga prepoznali kot svojega leaderja, zaščitnika in dobrotnika. Rooseveltu je uspelo navkljub ostrim kritikam in napadom zato, ker je verjel v sebe in ker se je znal motivirat, ob tem je znal motivirat še celotno ljudstvo...

To naj bo nauk za vse nas, ki smo zdravi in okretni ter vedno iščemo neke izgovore, da nič ne naredimo za sebe ali druge. Tukaj imamo primer paraliziranega človeka, popolnega invalida, ki je postal voditelj svetovne velesile in državo popeljal iz krize v popolno zmago. Vse to ne bi bilo mogoče, če bi se Roosevelt vdal, tako kot večina ljudi. On se je boril za svoje ideale do konca življenja, navkljub oviram se je boril z vsemi močmi in voljo, ki jo je imel. Ko bi se vsi tako vztrajno borili za svoje cilje, bi bil svet drugačen, predvsem pa lepši kraj za živeti. Skratka treba je bit vztrajen, treba je verjeti v sebe in svet ne bo samo lepši, ampak bo popolnoma naš! Svet potrebuje novega Roosevelta, pravzaprav jih potrebuje en ducat! Vsi lahko uresničimo svoje želje, če se samo potrudimo. Kajti, če je lahko paraliziran človek rešil celo nacijo in svet pred propadom, potem lahko tudi mi rešimo svoje vsakodnevne malenkosti, ki nas mučijo. Hvala, če ste si vzeli čas in prebrali o čem sem danes razmišljal ob tako lepem in sončnem vremenu.

Posredujem zapis: Zakaj vsa ta jeza?

Posredujem zapis, ki se mi je zdel zanimiv in ga sam ne bi mogel bolje povzeti, zato ga prilagam spodaj:

Nedavno so me intervjuvali za televizijo NBC Phoenix. Vprašali so me, kaj menim o cepljenju v luči izbruha ošpic, ki se je pojavil v Disneylandu v Kaliforniji. Moj odgovor je pri tisočih ljudeh sprožil kar nekaj jeze. Prav tako sem v podporo svojemu komentarju prejel izjemno veliko podpore. Društvo proti vbrizgavanju kemikalij v naše otroke ima, skratka, veliko podpornikov.

Rad bi spregovoril o napačno usmerjeni jezi in se vprašal, ali jo lahko preusmerimo tja, kamor sodi.

1. Jezni bodite na prehransko industrijo. Sladkor, kosmiči, krofi, piškoti in tortice povzročijo vsako leto na milijone smrti. V najtežjem obdobju te bolezni so norice ubile 100 ljudi na leto. Če ti ljudje z noricami ne bi jedli kosmičev (žit) in krofov, bi bili morda še vedno živi. Pokličite v Nabisco in Kellog's in se pritožite. Protestirajte proti njihovim izdelkom. NJIM pošljite sovražno e-pošto.

2. Jezni bodite na verige restavracij s hitro hrano. Burgerji iz mesa izmučenih živali, pesticidni krompirček in hormonski mlečni napitki, to je problem. Problem ni hepatitis B, virus, ki si ga izmenjujejo uživalci drog in tisti, ki spijo s prostitutkami. Res hočete vbrizgati cepivo proti temu svojemu novorojenčku?

3. Jezni bodite na korporacije, ki izdelujejo strupene pralne praške in mehčalce. Vi in vaši otroci nosite oblačila in prek njih vdihavate znane rakotvorne snovi. Pokličite ta podjetja in jim to povejte. Ti izdelki ubijejo več ljudi kot virus mumpsa, zaradi katerega pravzaprav ne umre nihče. Enako je s hepatitisom A, to je vodna driska.

4. Jezni bodite na podjetja, ki onesnažujejo naše okolje. Za kemikalije in težke kovine je znano, da povzročajo avtizem, srčna obolenja, raka, avtoimunske bolezni in vse mogoče zdravstvene težave. V svetovnem merilu povzročijo na desetine milijonov smrti. Smrti zaradi ošpic so drobcen delček v primerjavi z onesnaževalci.

5. Jezni bodite na svoje starše, ker niste bili dojeni, ker niso spali skupaj z vami, ker so vas basali s sladkarijami in kupovali gore pralnega praška. Dojenje varuje otroke pred mnogimi nalezljivimi boleznimi.

6. Jezni bodite na svojega zdravnika, ker je tako ozkogleden in ker vam ne razkrije sestavin v cepivih (če je sam sploh prebral navodila za uporabo). Moral bi vam povedali o aluminiju, živem srebru, formaldehidu, tkivih splavljenih zarodkov, živalskih beljakovinah, polisorbatu 80, antibiotikih in drugih kemikalijah v brizgah. Okoljske organizacije poročajo, da je v popkovnični krvi novorojenčkov zaznati prek 200 kemikalij. Morda vaš zdravnik misli, da še nekaj dodatnih kemikalij, ki jih bo vbrizgal vašemu otroku, ni kakšna posebna stvar.

7. Jezni bodite na svojega kabelskega operaterja in izdelovalca televizijskih aparatov, ker ste vi in vaši otroci zaradi njiju debeli in leni, nočete se gibati in igrati zunaj. Pomanjkanje gibanja ubije milijone več ljudi kot polio. Kje so vsi tisti 80-letniki, ki jih je pohabil polio? Nekako jih ne najdem prav dosti.

8. Pravzaprav bodite jezni na Steva Jobsa in Billa Gatesa, ker sta ustvarila računalnike, da lahko ždite za njimi ves dan, obdani z elektromagnetno radiacijo, in berete komentarje, kot je ta.

9. Jezni bodite na farmacevtske družbe, ker nam dovolijo misliti, da življenje, kot sem ga opisal zgoraj, lahko pozdravimo z zdravili. Pravilno predpisana zdravila vsako leto ubijejo na tisoče ljudi. Gripa ne ubije skoraj nikogar. Cepivo ne deluje.

Nazadnje, jezni bodite nase, ker ne odprete oči ob zamegljevanju in pranju možganov, ki sta prevzela um ljudi. NIKOLI niste zdravniku postavili nobenih vprašanj. NIKOLI niste vprašali, kaj je v cepivih. NIKOLI se niste poučili o teh nenevarnih okužbah.

Bodimo pošteni, pravzaprav vam je čisto vseeno, kaj vaši otroci jedo. Ne zanimajo vas kemikalije v njihovem življenju. Vseeno vam je, če posedajo ves dan in gledajo televizijo ali igrajo video igrice. Vse, kar vas zanima, je to, da spijete kavico, greste na svojo naslednjo plastično operacijo, imate zabavo, ljubezensko afero in svoj naslednji sladkorni fiks!

Ta zapis je nastal z ljubeznijo in zamislijo ustvarjati boljši svet za naše otroke in bodoče generacije. Jeza povečuje vaše tveganje srčnega napada. Pazljivo.

Jack Wolfson, dr. med., kardiolog, ZDA