Končno spet združeni in doma

Minili so prvi trije tedni odkar sva Lucky in jaz živela sama v Solkanu, medtem ko nas je Lumpi pridno čakal doma na Koroškem pri starših. Težava je nastala, ker so starši rabili osebno vozilo, zato sva se z Luckyjem morala znajti sama. Mama je imela neke terapije. Poleg tega je moral Lumpi na zadnjo kemoterapijo. Tako sva z Luckyjem pešačila vsako jutro v službo in nazaj v Solkan. Na žalost se v novogoriškem mestnem avtobusnem prometu hišni ljubljenčki iz meni neznanega razloga ne smejo prevažati, čeprav se v ljubljanskem lahko. Na srečo pa v tem času še ni deževalo. 

Takole sva zjutraj pešačila najprej po zeleni trati ob železnici v Solkanu

Tukaj sva že blizu Trga Evropa in pasjega parka

Skozi tunel nas pot pelje v Rožno dolino

Vseskozi hodiva na robu nekdanje močno zastražene italjansko-slovenske meje. Zdaj je tukaj kot ste opazili urejena kolesarska pot, ki povezuje ljudi in čezmejni prostor

Vsekakor pa je bilo dobro, da sva z Luckyjem preiskala teren peš. Zdaj veva katere pasje poti so najboljše, ko se nam bo nekoč pridružil še Lumpi. Ugotovila sva tudi katere kavarne so prijazne do kužanov. Ena od takih je čajnica Dnevna v centru NG.

Postrežba je zelo prijazna. Tukaj imajo radi kužane in njihove skrbnike

Poleg tega imajo najboljšo kavico, ki jo dobiš z riževim mlekom.

V petek 31. marca pa sta starša prišla po mene in Luckyja, da smo se odpeljali domov. Jaz nisem našel primeren prevoz, saj nisem mogel pustit Luckyja v Solkanu samega. Na spodnjem videu sem ovekovečil trenutek, ko sta se Lucky in Lumpi spet srečala po treh tednih, ampak saj veste kakšni so lovci, ko morajo še sproti prevohat vse druge vonjave.

V Solkanu smo se na kratko zadržali, kjer sem Lumpija poklical po imenu in se mi zdi, kot da se mu je sluh po vseh terapijah vrnil nazaj. Bil je namreč naglušen. Zelo sem zadovoljen z napredkom. Res je spet tak kot prej.

Najlepši del našega prihoda nazaj domov pa se je zgodil naslednji dan v soboto, ko je Lucky prvič izrazil željo, da se pridruži Lumpiju pri ležanju na naši sedežni v dnevni sobi doma na ravnah.

Lepo je v Solkanu in na Primorskem, ampak najlepše je doma, ko smo skupaj in lahko hodimo po naših utečenih gozdnih poteh. 

Lumpiju je bolje

Lumpi se javlja iz svojega priljubljenega kotička za sončenje na balkonu pri nas doma na Ravnah in pravi, da mu gre po vseh zahtevnih kemoterapijah zdaj res in končno na bolje. Za seboj ima 5 kemoterapij. Zdaj upamo, da se mu bo zdravje stabiliziralo 🐾❤️

Ata, ki skrbi zanj pravi, da je na sprehodih spet takšen kot lani. Hiter, radovedel in vesel. Komaj čakam, da ga vidim, ko pridem nazaj na Koroško. 

Lumpi na balkonu, kjer imamo samo za njega urejeno višje ležišče, da lahko po stopničkah spleze gor, opazuje skozi okno ali se sonči na prijetnem spomladanskem sončku.

Utrinek prvega pohoda na vrh Sabotina

Z Luckyjem sva danes osvojila Sabotin. Vključno z napisom "Tito" Najprej sva šla po severni poti navzgor in se nato spustila po južni nazaj domov. Tako sva naredila lepo krožno pot, ki je bila dolga 8,7 km. Hodila sva tri ure in pol. Bil je zanimiv in prijeten dan. 

Na kolesarski stezi do severne poti, ki vodi na vrh Sabotina

Na poti sva si ogledala vojaške ostanke starih utrdb in rovov iz prve svetovne vojne in razvalino cerkve Sv. Valentina. Tam sva občudovala oddaljene alpske svetove, reko Sočo, Sveto Goro in Gorico. Spomnila sva se tudi na našega Lumpija, ki sva mu pri smerokazu za Koroško poslala ljubeče pozdrave. Takega tempa na žalost z nami sigurno ne bi zdržal. Zato sva ga imela v bolj prijetnih mislih. 

Pomagala sva si z google aplikacijo, ampak ni bila potrebna, saj je pot dobro označena.

Med potjo sva srečevala veliko drugih prijaznih pohodnikov, ki so pozdravljali enkrat v slovenskem, drugič v italjanskem jeziku. Zanimivo je bilo videt utrujene in izmučene obraze pohodnikov na katerih se je ob pogledu na Luckyja takoj izrisal lep in iskren nasmeh. Kako veseli bi šele bili, ko bi bil Lumpi zraven, ampak se bojim, da kot onkološki pacient ne bi bil pri močeh. Še Luckyju je bilo naporno. Skratka nama z Luckyjem je bil današnji izlet fantastičen 

Spodaj prilagam še nekaj nepozabnih video utrinkov:

Na vrhu se lepo vidita stara in Nova Gorica ter Solkan.

Lumpi dobro okreva

Lumpi uspešno okreva po svoji zadnji kemoterapiji 💓 Ob petkih zvečer sem po navadi vračali domov, da bi lahko skupaj šli na kakšen sprehod v naravo, vendar naju ta petek žal ne bo domov. Z Luckyjem ostajava čez vikend v Solkanu, saj postaja severna Primorska najin novi dom. Lumpi se bo imel nedvomno fajn tudi doma na Koroškem pri mojih starših. Enkrat bo že prišel k nam na počitnice. Veseli me za Lumpija, da mu gre končno na bolje!

Lumpi doma na Koroškem okreva. Ob petkih se je že navadin in znal ob večerni uri čakati pred vrati, kdaj prideva z Luckyjem nazaj. Foto: ata

Lucky z mano v Solkanu. On ne pogreša toliko domačih, njemu je lažje, vendar ne mara bit sam.

Poleg tega nisem omenil bistvenega podatka. Dol v Solkanu sem ostal brez prevoza, zato se nisem mogel vrniti nazaj z Luckyjem. Domov sem se pripeljal prejšnji teden, da bi pustil avto za Lumpija, ki je rabil zagotovoljen prevoz do veterine. Kako in kdaj se bova z Luckyjem vrnila nazaj na Korošku še ne razmišljam. Vem, da se bo nekako vse uredilo.  

Zadnja kemoterapija za Lumpija

Na veterini Lumpi čaka na svojo zadnjo dozo kemoterapije. Držimo pesti in tačke, da bo s tem za vselej premagal raka! 😢🐾❤️

Starša in Lumpi na obisku v Solkanu

Čez vikend se po navadi vračam domov preko prevozov, ampak s psom je to bistveno težji podvig. Zato sta me starša pripeljala dol in šla nazaj z Lumpijem. On še ni pripravljen, da bi ostal z mano skupaj z Luckyjem. Čaka ha še zadnja kemoterapija v sredo 16. marca. Potem pa redne kontrole in čim več počitka. Lepo sončno nedeljo smo izkoristili za sprehod po Solkanu.

Zdaj pa na pot v Solkan

Lumpi je že prvi dan izbral svoje mesto v mojem novem domu

Znameniti solkanski most z mamo in Lumpijem

Starša in Lumpi

Spoust pod most in ob Soči

Spet kot nekoč skupaj vohata sledi

Skupinskih slik nikoli dovolj

Pri meni doma pred odhodom nazaj domov

Še zadnji sprehod

Poslovilni video. Starša in Lumpi gredo domov na Koroško. Čakajo jih terapije in okrevanje. Mene pa delo in delo.  

Lumpi spet sva sama ostala....

Uničevanje gozdov in narave se mora nehati!

 Z Luckyjem in Lumpijem sem po različnih koncih Slovenije v gozdovih in naravi prehodil na desetine in stotine kilometrov poti, ampak takšne svinjarije, kot sem jo danes zagledal na gozdni učni poti na Ravnah na Koroškem, kjer bi morala biti drevesa posebej zaščitena pred kakršnimikoli posegi, nisem videl še nikjer in imam veliko prehojenih kilometrov za sabo. Govorim o označeni gozdni učni poti, ne o nekem kraju sredi divjine.

Pri vzponu na vrh je še vse lepo in prav, ampak potem....

Nekoč lepa, mirna in spokojna gozdna učna pot na Navrškem vrhu, kjer smo včasih s šolo hodili gledati raznolikost dreves in se učili o pestrosti narave, je postala od kolovozov navadna blatna brozga posejana s številnimi vejami, ki so jih gozdarji pustili za seboj, da bo pot komaj prehodna tudi ko se vse posuši. Sramota za občino in njeno oblast, ki ste jo izvolili ljudje, da zdaj neovirano lomastijo po gozdovih, ki so jih prejšnje generacije pustile za spomin in občudovanje.

Medtem ko eni plačujete vrtoglave cene za ogrevanje, vam hlodovino zdravih dreves vlačijo pred nosom iz vaših gozdov in poceni prodajo naprej. Ponavljam, to se ne dogaja sredi divjine, ampak na gozdni učni poti, kjer bi morali biti takšni posegi prepovedani. Ne gre za osamljen primer, to se ne dogaja samo na gozdni učni poti, ampak povsod kjer je mogoče, seveda pod lažnim izgovorom, da je »stroka« tako odločila. Kaj vse nam je stroka predlagala v preteklosti in smo na koncu vendarle spoznali, da niso imeli prav. Tudi za Magno je ista stroka, ki naj bi varovala okolje, dala zeleno luč, da so lahko v imenu kapitala in političnih interesov uničili 100 hektarjev najboljše kmetijske zemlje. Kaj imamo zdaj od tega? Če bi vsaj drek imeli ga bi lahko namesto gnoja uporabili, tako pa nimamo nič. Kot da pri nas še nikoli niso slišali za podnebno krizo in naravne katastrofe, kot da nam požar lani ni uničil skoraj celoten Kras? A je sploh vredno navajat zakaj so takšni posegi v gozdovih nezaželeni? Bom citiral upokojenega gozdarskega inšpektorja, Vinka Korošaka, ki je znal lepše ubesedit to kar vam želim povedati:

»Mestni parki in primestni gozdovi, namenjeni rekreaciji ljudem, imajo poseben status, kjer je prepovedano gospodarsko izkoriščanje. Tak gozd je prepuščen naravnemu razvoju, kjer lahko ljudje spoznavajo in občudujejo raznolike drevesne pojave – postavna in skrivičena drevesa, debele in stare orjake, tudi pestrost drevesnih vrst, do propadajočih in votlih dreves, v katerih lahko gnezdijo raznolike gozdne ptice. Tak gozd mora biti poučna in odprta knjiga narave. Prepovedana je celo sanitarna sečnja, saj mora tak gozd pokazati vso pestrost narave od svojega nastanka do propadanja in umiranja. V takem gozdu si morajo obiskovalci spočit svoje misli in to jim lahko ponudi le gozd s svojo staro in raznoliko zgodovino narave. Skratka, tak gozd naj se obnavlja naravno, zanj naj veljajo naravni zakoni in nobeni drugi, predvsem pa ne komercialni. Rekreacijski gozdovi morajo biti zaščiteni s posebno uredbo. Morebitni nujni posek posameznega drevesa pa mora določiti posebna strokovna komisija….

Današnja komercializacija in hlastanje po dobičku uničujeta tudi slovenske gospodarske gozdove, saj dnevno za reklamne namene prikazujejo mednarodno prodajo najdragocenejše hlodovine. To stoletno naravno bogastvo so nam zapustili naši predniki, vprašati se moramo, kaj bomo mi zapustili zanamcem. Prodaja dragocene hlodovine je škodljivo in neumno dejanje, kar dokazujejo kupci s celotne zemeljske oble, kajti oni vedo, da bodo ceno s predelavo tega lesa podeseterili in postoterili«

Smo se posušili na sončku v grajskem parku pri kavarni Eleonora

Naj še dodam, da sem v prejšnjem mandatu kot občinski svetnik opozoril na gozdno učno pot in željo občanov po njeni ohranitvi. Seveda sem dobil zagotovila, da se bo želja upoštevala. Zdaj vidim koliko so vredne takšne obljube. Volitve so mimo, golaž ste že zdavnaj odplahnili v školjke. Prišel je čas, ko politika, ki se ni izvolila sama, ampak ste jo tja postavili volivci zaradi kanistrov zastonj vina in piva zagrebe za profit, stroške boste poravnali vi, navadni ljudje. Kdor ne verjame naj se prepriča na lastne oči. Jaz se na srečo postopoma selim iz teh krajev, zato me spreminjanje okolja ne bo preveč motilo. Ampak škodo, ki jo dela politika boste morali na koncu plačati neuki in naivni reveži. Največje žrtve pa niste ljudje, ampak živali in narava. Zaradi slednjih se tudi oglašam, drugače bi bil tiho.