Osredotočanje na prave vrednote in izogibanje mentalni okužbi

Resnična osebna kriza nastopi takrat, ko začnemo skrbeti za ljudi, ki nas ne cenijo, namesto da bi svojo pozornost usmerili k tistim, ki nas resnično ljubijo in spoštujejo. Kako veličastno bi bilo naše življenje, če bi se posvečali samo tistim, ki nam vračajo ljubezen? Pomislite koliko časa bi imeli za svoj razvoj in premislek. Namesto tega se pogosto ukvarjamo z ljudmi, ki v nas vzbujajo jezo, skrb in frustracijo. Naš čas na zemlji je odmerjen, zakaj ga torej prostodušno zapravljamo? Izgubljenega časa ne moremo nikoli povrniti nazaj, zato je osredotočenost na prave vrednote najboljši izhod iz krize. 

Življenje je prekratko, da bi ga zapravljali za raznorazne neumnosti. Prevečkrat namreč namenjamo pozornost stvarem, ki si je ne zaslužijo. Edina stvar, ki zasluži našo predanost, je ljubezen – do dobrih ljudi, narave, živali, zdravja in pozitivnega razmišljanja. Vse drugo je izguba časa, volje in energije.

Ko nas torej kdaj kdo razjezi, užali ali poniža, se spomnimo, da obstaja nekdo, ki nas ljubi, ceni in spoštuje. Vzemimo si čas zanj; obiščimo ga, pokličimo in se pozanimajmo, kako mu gre. Ne izgubljajmo časa za ljudi, ki si tega ne zaslužijo. Le tako se lahko ubranimo pred najbolj nalezljivo boleznijo našega časa - mentalno okužbo, ki pušča za seboj milijone ponižanih in razžaljenih. Rešitev je v povezovanju s pozitivno mislečimi posamezniki v naši družbi.

Najti svetlobo v razpokah

Zapis je nastal dan po mojem odstopu iz mesta predsednika SVD, ki sem ga objavil na svojem FB profilu. 

Ljudje nismo slaba bitja po naravi. Včasih se na dražljaje okolice odzovemo na neprimeren način, a za to imamo svoje utemeljene razloge. Aroganca, jeza, zavist, sovraštvo in druga nizkotna čustva so pogosto krik obupa, ki odseva nemoč določenega posameznika. Ko nas nekdo tako napade, je strah običajno skriti vzrok. Pomembno je, kako se na to odzovemo. Negativna stanja so v resnici potrata časa, volje in energije, zato je ključnega pomena, da se znamo pravilno usmeriti.

Odpustiti moramo napake vsakemu posamezniku, ne glede na to, kdo je začel. Z odpuščanjem ne opravičujemo njihovih slabih dejanj, temveč odpuščamo sebi, kar nam omogoča, da to presežemo in nadaljujemo. Kot pravi pregovor: 'Življenje vedno najde pot.' Če se lahko rastline prebijejo skozi betonske razpoke, zakaj ne bi tudi mi našli izhoda iz moralnih kriz?

Pozitivno mišljenje pomeni zmožnost reagiranja na situacije v življenju na konstruktiven način. Včasih se odzovemo drugače, kot bi bilo primerno, vendar nič ni narobe, če se iz teh izkušenj nekaj naučimo. Pomembno je, da to, kar storimo, uporabimo za lastno osebno rast in razvoj.

Ob našem koncu nas bodo ljudje pohvalili in se spomnili naših dobrih dejanj. Zakaj bi torej svojemu nekrologu povzročali težave? Ljudje nas na koncu vedno zapomnijo le po dobrem, zato se splača biti dober. Tako premagamo smrt in samo življenje. Premagamo strah, ki nas vodi v temo, in postanemo pravi zmagovalec življenja. To dosežemo tako, da znamo odpuščati in se radostiti vsake izkušnje, ki nam je namenjena.

Izkušnje vegana na krajevnem prazniku

Danes sem se v domačem kraju udeležil krajevnega praznika. Zjutraj smo najprej odšli na pohod, da bi tako obeležili 71. obletnico ustanovitve odbora Osvobodilne fronte. Med potjo sem klepetal s pohodniki, ki so bili povprečno stari čez petdeset let. Najstarejši je štel 85 let. Jaz sem bil edini mladi pohodnik. Vsi pohodniki so imeli neke zdravstvene težave, ki so jih težile. Eden se mi je celo potožil, da ga muči angina pektoris. In tako je padel v mojo vegansko past, hehe

Ko sem mu začel razlagati kako naj si pozdravi svojo bolezen, je sprva pokazal velik interes in navdušenje nad rastlinsko prehrano. Predlagal je celo, da bi lahko organizirali kakšno predavanje za ljudi, ki bi si pomagali z zdravo rastlinsko prehrano. Vendar, ko smo prišli do kmetije, ki je pohodnike pogostila z jedačo in pijačo, je ta starejši tovariš v trenutku, ko je videl tiste kmečke dobrote; suhe mesnine, skuto in puter, takoj pozabil na vse kar sem mu pred nekaj minutami razlagal in planil na krožnik, kot da ne bi celi dan nič jedel. Za mene so imeli sveže domače grozdje, ki ga je bilo za celo košaro. Za vsak slučaj pa sem nesel tudi nekaj banan. Eden drugi starejši tovariš mi je začudeno rekel: "kljub temu da slabo ješ zgledaš zelo zdrav". Svašta Žalostno je samo to, da je na koncu ostalo še za celo košaro tega grozdja, vse drugo so pohodniki pojedli kot keks.

Ko smo se vračali nazaj v mesto smo se udeležili še uradne proslave na trgu. Sprva mi je bilo res čudno, da se je zbralo toliko ljudi, saj je bilo slabo vreme. Kmalu, ko je župan zaključil svoj govor mi je takoj postalo jasno zakaj se je zbrala takšna množica ljudi, saj je vse prisotne povabil na zastonj malico. Tri krat lahko ugibate kaj so dobili? Eno klobaso z gorčico in kruhom. Prej omenjeni tovariš je prinesel kar tri porcije do naše mize. Eno celo za mene! Pa sem mu lepo povedal, da te hrane ne jem. Čudno me je pogledal in vprašal: "a potem tudi jaz tega ne bi smel jesti? Saj ena klobasa ni tak hud greh" Lepo sem mu povedal, da je to stvar osebne izbire, ampak jaz na njegovem mestu tega ne bi počel. Seveda me ni poslušal. Na koncu je spet tarnal za svoje zdravje. Vendar je bil vsaj toliko pošten, da mi je šel kupit porcijo kostanjev in rekel: "upam, da vsaj to ješ, ker če tega ne ješ potem bog pomagaj". Raje sem se ugriznil za jezik in rekel hvala, ker če bi mu še o presni prehrani razlagal, bi ga verjetno vse minilo.

To vam razlagam zato, da vidite kako globoko so zakoreninjene slabe prehranjevalne navade pri Slovencih in kako je ljudi skoraj nemogoče premakniti naprej, zato je treba res previdno in preudarno govoriti o rastlinski prehrani, da jih ne odbijemo. Se je pa tovariš na koncu najavil na obisk, da mu enkrat bolj podrobno razložim za kaj se gre, torej je kljub vsemu pokazal interes in zanimanje. Zato se je splačalo it na pohod. Se bom potrudil tovarišu čim bolj približat tako prehrano in način življenja, kjer ga bom seveda spomnil tudi na etični vidik takega početja. Moj boj za veganstvo se torej nadaljuje v polni pari

Obvestilo za člane društva: Moja odstopna izjava

Pismo sem odposlal na naslove vsem članom Slovenskega veganskega društva in jih seznanil z načelnim razhajanjem v našem Upravnem odboru. Izredni občni zbor se je zgodil 20. oktobra, kjer sem ponovno  razložil vse razloge za svoj umik in odstop.  Težko je delati v okolju, kjer ni zaupanja in spoštovanja. Žal se je na koncu izkazalo, da je zgolj en človek netil spore in s tem zastrupljal ozračje in kvaril dobro voljo preostalih članov, zaradi česar ni bilo nemogoče delati naprej. Moja vloga je bila vedno zgolj povezovalna in protokolarna. Ko se je ta smisel izgubil ni bilo več potrebe, da vztrajam naprej. Iz vsega tega sem se veliko naučil. Zato sem v bistvu hvaležen vsem, ki so se znašli v tem navzkrižnem ognju, ki je bil povsem nepotreben in brez pomena.  

Spoštovani člani društva!

Pred približno pol leta sem sprejel funkcijo predsednika v upanju, da bom lahko obudil delovanje društva, ki se je takrat znašlo v hudi krizi. V trenutku, ko sem postal predsednik, se je delovanje društva bistveno izboljšalo. Povrnili smo zaupanje v društvo, kar je poleg realiziranih projektov, naš največji dosežek. Danes skoraj ni vegana v Sloveniji, ki ne bi bil seznanjen z našimi odmevnimi akcijami. Bilo mi je v čast, da sem lahko v teh šestih mesecih zastopal ideje in stališča našega društva, ki je v zelo kratkem času doseglo fantastične rezultate, na kar smo lahko vsi ponosni. Zaradi našega uspešnega delovanja se je društvo močno razširilo po vsej Sloveniji. V tem času so se pojavili operativni problemi, saj nisem več zmogel dohajati vseh zadev, ker sem doma na Koroškem, sedež društva pa je v Ljubljani. Veliko dela, ki bi ga naj opravil jaz, so zato opravljali drugi člani društva, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem. Kljub vsemu sem svoje delo opravljal uspešno in po svojih zmožnostih. Enako uspešno so svoje delo opravljali tudi drugi aktivni člani društva. Na kratko lahko rečem, da smo vsi delovali zelo uspešno.

Vendar smo na žalost imeli v Upravnem odboru tudi nekaj problemov in razhajanj glede tega, kako naj društvo deluje v prihodnje. Upravni odbor me je zaradi tega pozval k odstopu - ker se moji pogledi razlikujejo od njihovih. Po dolgem razmisleku sem zaradi tega, ker mi je neprijetno in nemogoče delovati v Upravnem odboru, kjer ne vlada medsebojno zaupanje in spoštovanje, sprejel odločitev, da na naslednjem izrednem Občnem zboru podam ODSTOPNO IZJAVO, kjer predlagam članom naj poleg novega predsednika izvolijo tudi novi Upravni odbor, ki bo lažje opravljal svojo nalogo vodenja hitro rastočega in izjemno aktivnega društva. Novi predsednik se bo moral znotraj novega Upravnega odbora počutiti prijetno saj brez medsebojne podpore, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja ni možno opravljati te pomembne naloge. Pri tem je ključno, da člani Upravnega odbora delijo iste poglede glede načinov delovanja, s katerim se bo društvo približalo članstvu in delovalo v še večjo korist javnosti.

Enako kot pred šestimi meseci potrebuje naše društvo tudi danes novi zagon. Društvo nujno potrebuje vašo pomoč, predvsem pa profesionalne kadre. Jaz bom še naprej deloval kot do sedaj, s svojim odstopom ne končujem svojega delovanja. Do izrednega občnega zbora bomo vsi v Upravnem odboru poskrbeli za temeljito inventuro društvenega inventarja, dejavnosti in podrobno analizo celotnega delovanja društva, da bo prevzem vodenja društva opravljen korektno in bo novo vodstvo lahko začelo delovati v dobrih pogojih. Vabim vas k aktivnemu sodelovanju pri tem procesu.

Globoko sem prepričan, da je veganstvo prihodnost človeštva, zato potrebujemo profesionalno ekipo, ki ne bo preveč sentimentalna in ki bo znala pripraviti teren za uresničitev tega cilja. Jaz bom pri tem pomagal, kolikor se bo dalo. Člane pa pozivam naj pri tem sodelujejo. Verjamem, da ste imeli v mene do sedaj zaupanje, zato vas prosim, da ga ohranite še naprej. Članstvo, podpornike in simpatizerje društva zato pozivam k razumevanju. Do sklica izrednega Občnega zbora sem še vedno aktualni predsednik društva. Prepričan sem, da bo na naslednjem občnem zboru zmagal zdravi razum. Lahko samo še rečem, da bomo zmagali vsi, ki se ga bomo udeležili in izbrali novo pot, ki je nujna za nadaljnji razvoj društva. Torej se vidimo na zboru zmagovalcev!