Z obžalovanjem sprejemam novico, da Škoti niso izglasovali neodvisnosti od Velike Britanije, ki jih nadzira že tri stoletja. Na Facebooku imam enega škotskega prijatelja, katerega zavzemanje za samostojnost svojega naroda sem pozorno spremljal vsaki dan. Ob prvih poročilih o porazu sem bil sprva v šoku, nato pa sem globoko občutil žalost in razočaranje teh strastnih ljudi, ki so sanjali o samostojnosti in neodvisnosti svoje dežele.
Videti ljudi, ki jokajo od žalosti zaradi večine, ki je
podlegla negativni in sovražni kampanji Velike Britanije, podprte z mogočnim
kapitalom in propagandno mašinerijo, je bilo pretresljivo. Kampanja je ljudem
dopovedovala, da Škoti niso sposobni samostojnega vodenja svoje države, kar se
mi zdi nesramno in žalostno. Mnogi so tej manipulaciji nasedli, kar je prava
škoda.
Negativna propaganda, ki je temeljila na strahu – strahu
pred negotovo prihodnostjo, strahu za penzije, za denar, za varnost – je bila
očitno edini argument proti neodvisnosti. Kje je ostal optimizem, sanje, vizija
nove poti? Poleg tega osebno dvomim v poštenost volitev. Zdi se mi, da je
Velika Britanija poskrbela za takšen izid referenduma. Težko je verjeti, da so
ljudje lahko tako zmanipulirani.
Kljub temu verjamem, da bo Škotska nekoč samostojna. Morda
trenutek za to še ni bil pravi. Kljub razočaranju ostaja upanje za prihodnost,
ko bo Škotska lahko sledila svoji poti in uresničila svoje dolgoletne sanje o
neodvisnosti.
