Eden največjih problemov 21. stoletja je splošno sprejeta ignoranca med ljudmi do vseh dognanj sodobne znanosti in dostopnega védenja. Zaradi tega se v družbi ukoreninjajo in potencirajo predsodki, nezaupanje, nacionalizem, homofobija, brezbrižnost, objestnost, sovraštvo, nestrpnost in številni drugi zaviralci človekovega osebnega dozorevanja. Zaradi tega strahotno nazadujemo in spodkopavamo blaginjo in lastno prihodnost. Vse vojne, nasilje, diskriminacije, krivice in zatiranje drugačnih, tudi lakota in revščina v Afriki, kot seveda pričujoča pandemija, so posledice človeške ignorance do védenja in znanja. Resnica pa se zaradi neznanja hitro razvodeni in postane brez okusna.
Proti tej ignoranci se lahko po mojem mnenju borimo le na osebnem nivoju s pomočjo knjig, študiranjem in izobraževanjem. Pomembna so tudi naša druženja z ljudmi, ki posedujejo védenje in poznavanje o stvareh, ki so nam tuje. Kot ljudje bi morali biti bolj odprti do drugačnosti, radovednosti in spoznavanju novosti. Novodobni družbeni sistem nas je odtujil od kolektivnega delovanja za dobrobit vseh in usmeril v utopični individualizem. Zanimajo nas le osebne koristi in nič drugega. Kot ljudje smo pozabili tudi na ponižnost, saj nismo vsi enako vsevedni in nezmotljivi. Na vse to nas opominjajo znanja, ki so zbrana in zapisana v knjigah. V osnovnih in srednjih šolah bi morali otroke in učence spodbujati k branju in razumevanju prebranega.
Branje leposlovja razširja nabor besedišča. Pripravi nas na boljše razumevanje številnih znanstvenih in poljudoznanstvenih knjig iz različnih disciplin. Takšne knjige pomembno vplivajo na razširjanje našega poznavanja družbe in tudi nas samih. Knjige nas pomagajo pripraviti na pomembne življenjske preizkušnje. Le brati in razumeti jih je treba. Že baskovski pisatelj in literat Miguel de Unamuno je vedel, kaj govori, ko je trdil, da z branjem knjig pozdravimo fašizem. Zato je iskanje izgovorov, da nimamo časa za branje in samoizobraževanje, enako nevarno kot toleriranje kriminala in nasilja. Neznanje in ignoranca rojevata krivice in družbene probleme. Zato še enkrat poudarjam, da je branje knjig in njihovo kupovanje najboljša naložba v našo prihodnost. To so delnice, ki na borzi nikoli ne propadejo. Človek z znanjem pridobi večjo samozavest in občutek varnosti. Če imamo znanje, nas ne morejo politiki, prevaranti in drugi koristolovci, peljati žejne preko vode. Žal se nam ravno slednje dogaja, ker v povprečju Slovenci premalo beremo. Vsak dom bi moral imeti poleg kuhinje, spalnice in dnevne sobe posvečen prostor za knjižnico in študijsko sobo, kjer bi v miru razvijali svoje potenciale in védenje. Če hočemo biti del napredne tehnološke družbe, se bomo v prihodnje morali odločiti za osebne investicije v izobraževanje in branje knjig.
Slovenija se nahaja na pomembnem razpotju, ne zgolj
geografskem, temveč tudi razvojnem. Vprašati se moramo, v kakšni prihodnosti
želimo živeti? Ali bomo še naprej vztrajali na poti nepomembnih podizvajalcev
globalnega produkcijskega sistema, ki doživlja svoje nenehne krize in pretrese
ali pa se bomo posvetili nabiranju znanja za razvoj inovacij in proizvajanje
končnih produktov, ki lahko postanejo del rešitve svetovnega problema? Brez
osredotočanja na samoizobraževanje in znanje bomo še naprej žrtve prevarantov
in manipulantov vseh vrst. Zato vzemite knjigo v roke in začnite brati.
To pišem iz lastnih izkušenj. Mene so v 3. razredu osnovne šole t.i. »strokovnjaki« želeli prepisati na šolo s prilagojenim programom za počasne učence. Na srečo se starši s tem niso strinjali. Po njihovi zahvali sem lahko vztrajal in zdaj zaključujem doktorat. Ugotovil sem, da ravno drugačnost in raznolikost med ljudmi spodbuja napredek in družbene spremembe. O tem je pisal že naš izseljenski pisatelj Louis Adamič, ki smo ga skoraj pozabili. Šole nas želijo ukalupiti, da služimo sistemu, ki je trenutno v hudi krizi. Zato potrebujemo spremembo šolskega sistema in novi predmet, ki nas bo učil razumevati knjige in ločevati zrno od plevela.
Znanje je najbolj učinkovito orožje na svetu, saj ne ubije
nikogar, razen ignorance in laži, človeku pa omogoči pot do osvoboditve.
Sistem, v katerem živimo, je zgrajen in prilagojen za nevedne in zadovoljne
potrošniške sužnje. Kdor se upre sistemu, to počne z znanjem, ne pa z nasiljem.
Zato nas na tem področju čaka še veliko dela. Začeti pa moramo najprej pri
sebi. »Knjiga je orožje - vzemi jo v roke!« (B. Brecht)
