Alkimist

Z Luckyjem sva med branjem odkrila naslednjo koristno misel o življenju (roman Alkimist - Paulo Coelho):

Ostati večno enak, kakor puščava, ni Ljubezen. Prav tako ni Ljubezen vihrati po svetu, kakor to dela veter, ali opazovati od daleč, kakor to dela Sonce. Ljubezen je sila, ki Dušo sveta spreminja in jo izboljšuje. Ko sem se prvič vanjo potopil, se mi je zdela popolna. Kasneje sem spoznal, da je odsev vseh bitji in da v sebi bije vojne in se predaja strastem. Dušo sveta hranimo mi sami. Zemlja, na kateri živimo, bo slabša ali boljša le toliko, kolikor bomo mi slabši ali boljši. In tu nastopi moč Ljubezni. Zakaj če ljubimo, si zmeraj želimo biti boljši, kakor smo.

 

Amen

Moj prvi kuža

Od danes naprej je Lucky uradno moj pes. Na veterinarski postaji smo ga prepisali na mene. Vsi smo se strinjali, da je tako najbolje. Prejšnja lastnica ga je žal iz zdravstvenih razlogov morala prepustiti meni. Je pa hkrati zelo vesela, ker je Lucky našel mene in je odslej naprej v dobrih in varnih rokah. Še jaz si nisem mislil, da se bo tako izšlo, ampak je že moralo biti tako. Kaj naj še rečem? Presrečen sem, da imam kužana. Mislim, da Lucky tudi.

Kaj bi se zgodilo, če bi psi spregovorili?

Pred kratkim, ko sem bil na sprehodu z Luckyjem, me je ogovorila starejša gospa. Rekla je, da imam lepega kužana. Dodala je tudi kako je narava naredila napako ker psom ni namenila daljšo življenjsko dobo. Odgovoril sem ji, da je morda "kratka življenjska doba" res njihova glavna napaka, ampak obstaja še druga, to je, da ne znajo govoriti našega jezika. Potem je vprašala, "le kaj bi govorili, če bi se lahko sporazumevali?" Rekel sem: verjetno bi zavladal svetovni mir, saj bi nas lahko veliko naučili, predvsem kako koristna je brezpogojna ljubezen, ki edina rešuje vse naše težave in probleme, ki nas tarejo in mučijo skozi cela naša dolga človeška življenja. Psi res ne živijo dolgo, saj je njihova povprečna življenjska doba 5 krat manjša od človekove, vendar naredijo psi v tem kratkem času bistveno več kot človek, saj dajo na razpolago vse svoje srce.

    Sprehod na Piglu

Človek v svoji dogi življenjski dobi povzroči toliko gorja in se ničesar ne nauči, da smo eni že prav obupali nad njimi! Poleg tega je lahko človek do človeka še tako dober in prijazen, ljubeč in pozoren, iskren in pošten, milosten in dobrodušen, ustrežljiv in solidaren, lahko narediš za človeka vse in še več kot 100 uslug, vendar ko boš enkrat kakšno stvar pozabil ali ne boš mogel izpolniti ene svoje obljube, ker ni bilo časa, morda si imel slab dan, ali pa si prišel nasproti ob nepravem času na nepravo mesto, se bo ta isti človek, ki si mu toliko pomagal in za njega dal vse od sebe, v istem trenutku spremenil in ti hitro zameril, te ozmerjal ali pa za hrbtom obrekoval, čeprav si mu dal vse najboljše kar si imel... skratka živali tega ne počnejo, tudi ko jih okregamo ali kaznujemo, kadar naredijo kakšno napako, vedno se z nami veselijo vsakega trenutka in hitro pozabijo naše slabosti. Človek pa človeku obira samo njegove napake in mrcvari po njegovi preteklosti. Ne ceni dobrote in ne šteje dobra dela, ki si jih napravil, temveč samo potencira svojo zlobo in se izživlja.

Na Uršlji gori

Živali nas sprejmejo take kot smo in vedno mahajo s svojim repom ko nas vidijo kako smo se vrnili domov. V bistvu psi sploh ne rabijo govoriti našega jezika, moramo jih samo dobro spoznati in se včasih tudi po njih kaj zgledovati. Ne rabiš dolgo živet, niti ne rabiš znat govoriti, da ugotoviš bistvo življenja, ki se nahaja v brezpogojni ljubezni. Živali nas na to vsak dan spomnijo. To je najpomembnejša stvar, ki sem se jo z Luckyjem naučil, pa ga imam v varstvu komaj mesec dni!

Kuža v mojem varstvu

Zadnja dva tedna imam v varstvu tega malega lepotca, Luckyja. Prej nikoli nisem imel v skrbništvu nobenega psa, vendar šele zdaj razumem zakaj je lahko samo pes človekov najboljši prijatelj. V zadnjih dveh tednih sem z Luckyjem doživel toliko zanimivih in pozitivnih izkušenj, da jih je nemogoče vseh na kratko povzeti. Res mi je v čast, da ga imam v varstvu in tisoč krat hvala osebi, ki me je navdušila za pasmo beaglov. Predvsem pa hvala pravim skrbnikom in društvu DPMŽ, kot posredniku, ki so mi ga zaupali v varstvo, čeprav sem bil brez izkušenj, vendar se mi zdi, da je včasih ljubezen do živali dovolj velika izkušnja za varstvo in skrbništvo nad katerekoli živaljo

Noč knjige

Včeraj ob svetovnem dnevu knjige smo imeli na Ravnah kulturno prireditev v mladinskem centru Kompleks. Poleg nastopajočih bralcev smo imeli tudi živahen program z glasbo in plesom. Dobil sem priložnost prebrati svoj najljubši del iz Prežihovega romana Doberdob. Prebral sem uporniški govor Palirja, ki je v Judenburgu pozval vojake k uporu zoper služenju interesom imperialistične Avstro-ogrske vojske. Med branjem sem se poistovetil z junakom, ki je agitiral proti vojni in za svobodo, zato je bilo branje pravi užitek. Če na kratko povzamem: 

Prijatelji soldati! Kaj še čakamo? Povsod že poka in tudi mi lahko spodnesemo en steber tega morilskega sistema. Vojna dela iz nas živino. Spreminja nas v pohabljence in razdira naše družine. Celo Blejsko jezero bi lahko napolnili s solzami, ki objokujejo vojno trpljenje, na vsem svetu pa cela morja. Udarimo, pa bodo udarili še drugi narodi v Evropi, če smo še ljudje, če pa nismo, potem imajo prav tisti, ki nas tirajo v pogubo.. Dovolj je krvi, dovolj je vsega, nočemo več! Dol z vojno! Še nocoj naj se odloči! Domov, domov! Živeli Slovenci, živela slovenska domovina! Živela svoboda!