Dragoceno darilo od brata

Danes sem prejel neprecenljivo darilo od svojega starejšega brata Robija – zbirko strokovnih člankov o drugi svetovni vojni, ki bo obogatila mojo strast do te tematike. Ta obsežna zbirka, s kar 2700 stranmi drobnega tiska, je angleška izdaja in v primerjavi s slovensko verzijo, ki jo že imam doma, je veliko bolj podrobna in natančna. Bogato je opremljena s slikami, zemljevidi, načrti, analizami in razlagami, ki pokrivajo dogajanja na vseh frontah, zlasti na vzhodni fronti, ki me še posebej fascinira.

Moj interes za drugo svetovno vojno se je začel že v otroštvu, ko mi je brat pripovedoval o zgodovinskih dogodkih, kot je bila prevara Nemcev zahodnih zaveznikov s prebojem skozi nevtralne države. Od takrat naprej me druga svetovna vojna še posebej zanimala. Zdaj, obkrožen s to bogato zbirko in vonjem starega papirja, ki mi je tako prijeten, imam obilo materiala za nadaljnje raziskovanje. Seveda to niso edine dragocene knjige, ki jih posedujem; moja zbirka je še vedno v naraščanju z mnogimi novimi študijami, ki jih še moram prebrati.

Zunaj se je vreme otoplilo, kar pomeni, da me pod krošnjami dreves čakajo še mnoge ure zanimivega branja. Nikoli mi ni dolgčas, še posebej zdaj, ko imam toliko znanja na dosegu svojih rok. Zbirka, ki jo posedujem, je več kot le zbirka knjig; je portal v preteklost, ki mi omogoča poglobljeno razumevanje enega najpomembnejših obdobij v zgodovini.

Večer razkritji in prijateljstva: Srečanje z naravo in starimi znanci

Včeraj sem doživel nepozaben večer v Mariboru, ki bo zagotovo ostal v lepem spominu vsem ljubiteljem živali in narave. Bil sem na predavanju, ki me je popolnoma prevzelo. Predavatelj, dr. Miha Krofel s Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je govoril skoraj dve uri, a njegove besede so bile tako zanimive, da je čas preprosto letel. Tema predavanja? Življenje rjavih medvedov v naših gozdovih. In moram priznati, da mi je to predavanje popolnoma spremenilo pogled na te mogočne živali.

Do včeraj sem medvede videl kot nevarne zveri, a zdaj vem, da so medvedi v resnici prijazne, inteligentne in spoštovanja vredne živali. Dr. Krofel je razbil številne mite in strahove, ki so se nabrali okoli teh čudovitih bitij. Povedal je, da so v Sloveniji zadnjo smrtno žrtev zaradi medvedjega napada zabeležili pred 60 leti, kar je bil zame presenetljiv podatek.

Predavanje je bilo tudi priložnost za srečanje s starim znancem, gospodom Milanom Rusom, miroljubnim kmetom iz Prekmurja. Gospod Rus, vedno nasmejan in poln pozitivne energije, je s svojo prisotnostjo dodatno polepšal večer. Srečanje z njim je bilo kot obujanje starih spominov, še posebej, ko sva se spomnila najinega zadnjega srečanja na festivalu Veganmania leta 2012.

Vrhunec večera je bila redna veganska večerja v Infopeki, že 61. po vrsti. Večer je minil v sproščenem vzdušju, polnem smeha in novih spoznanj. Tako kot vedno, so nas polni želodci spomnili, da je čas za odhod domov.

Ta dogodek me je resnično navdihnil in me spomnil, kako pomembno je, da se vedno znova učimo in odpiramo svoja obzorja. Predvsem pa, kako dragoceno je deliti te trenutke z ljudmi, ki jih cenimo in spoštujemo. Včerajšnji večer v Mariboru bo zagotovo ostal v lepem spominu, tako zaradi zanimivega predavanja kot zaradi prijetnega druženja.

Zapustil nas je legendarni filmski igralec

Umrl je Dragan Nikolić, priznani srbski igralec, katerega življenjska zgodba je bila prava filmska pripoved. Odraščal je pri Rdečem križu, izkušnje dijaških let so ga zaznamovale z izključitvijo iz gimnazije, a njegova neomajna volja in talent sta ga pripeljala v Pariz. Tam, kljub pomanjkanju znanja jezika, je v filmski vlogi zasijal in se zapisal v spomin mnogih. Njegova filmska karizma je do vrhunca dosegla v seriji "Odpisani", ki ironično simbolizira njegovo neomajnost in vztrajnost. Nikolić, ki je že pri 17. letih blestel na akademiji za igralce, je s svojimi talenti in trdim delom zanikal vsako možnost, da bi bil 'odpisan'.

Njegov spomin bo večno živel skozi številne vloge, ki jih je odigral, posebej pa se ga bom spominjal kot učitelja Miloša iz filma "Gremo naprej" (Idemo dalje). Ta vloga simbolizira celotno bistvo življenja - ne glede na okoliščine, je pomembno, da se vedno pobereš in greš naprej. Nikolić je v tej vlogi oživel idealnega učitelja, prijatelja otrok, ki je s svojim šarmom, prijaznostjo in humorjem osvojil srca številnih.

Najljubši del filma je zaključek, kjer prebere del romana F.M. Dostojevskega:

"Potem je Aljoša rekel: Gospodje, kmalu se bomo razšli. Odšel bom iz tega mesta najbrž za dolgo. Golobčki moji. Dovolite, da vas tako kličem ker ste tako podobni tem lepim sivim pticam, ko pogledam vaše dobre in ljube obraze. Dragi moji otroci. Mogoče me ne boste razumeli, ker pogosto govorim nerazumljivo. Ampak si vseeno zapomnite kar vam bom povedal, ker se boste nekoč mogoče strinjali z mojimi besedami. Vedite, da za vašo prihodnost ni boljšega, močnejšega, zdravega in koristnega od dobrega spomina, še posebej tistega iz vašega otroštva. Vam se veliko govori o učenju. Vendar bo ostal tisti čudoviti, veseli otroški spomin vaš najboljši nauk. Če ima nekdo v svojem življenju veliko takšnih spominov, potem je takšen človek rešen za vse življenje."

Danes, ko se poslavljamo od Dragana Nikolića, se spominjamo ne le izjemnega igralca, ampak človeka, ki je s svojimi vlogami obogatil našo kulturo in pustil trajen pečat v naših srcih. Zahvaljujemo se mu za vse nepozabne trenutke, ki jih je delil z nami skozi svoje filmske upodobitve. Njegov duh in dediščina bosta večno živela v nas skozi njegove filme. Počivaj v miru.