Razmišljanja o propadu in preobrazbi družbe

Morda se vam tokrat ne bo zdelo všeč, kar bom napisal, vendar menim, da je pomembno izraziti tudi svoje kritično mnenje o moralnem in ekonomskem propadu, ki ga opažam v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Ključni problem vidim v programiranju ljudi. Vse prevečkrat se srečujem z ljudmi, ki ponavljajo tuje misli, ne da bi sami kritično premislili kaj sploh govorijo. Ko se soočijo z novimi dejstvi in idejami, reagirajo obrambno, kot da bi bili napadeni. Povsem se zaprejo ali postanejo nesramni.

Opazil sem, da je velika večina, okoli 90%, ljudi nagnjenih k hedonizmu – uživanju v hrani, pijači in lagodju, ne da bi se zanimali za resničnost, v kateri živimo. Ne zanima jih, da se na primer v klavnicah vsaki dan utapljajo v krvi in da njihove prehranjevalne navade prispevajo k mnogim današnjim zdravstvenim in okoljskim problemom. Prav tako so mediji krivi za masovno poneumljanje ljudi z dezinformacijami. Prave razprave nikoli ne dobijo svojega časa na televiizijah. Razen, ko se iz njih delajo norca. 

Apatija v današnji družbi je po mojem mnenju močno povezana s hedonizmom. Ljudje so po naravi oportunisti, ne želijo prevzeti bremena sprememb, saj so navajeni, da težka dela počnejo drugi. So programirani, da potrebujejo vodjo, ki jih bo pravilno usmeril kako je treba razmišljati, kar so jih naučili v šolah in jih upravljajo na daljavo preko medijev. Zaradi tega ne sprevidijo, da lahko peščica ljudi, ki se trudi spremeniti svoje navade naredi prave spremembe in postanejo njihov najboljši zgled.

Ta sistem je v globoki moralni krizi, podobno kot rimsko cesarstvo ob koncu svojega obstoja. Noben nov družbeni sistem ali politična stranka ne bo rešila naših problemov, dokler se ne bomo začeli spreminjati sami. Vendar je danes težko spremeniti sebe že zaradi ukoreninjenega sistemskega poneumljanja, ki nas spremlja od malih nog. Težava je v naši neodprtosti, nesproščenosti. 

Vendar opažam tudi pozitivne spremembe. Ni vse tako črno-belo kot se zdi na prvi pogled. Ljudje se počasi prebujajo, kar je dober znak. Vedno več je veganske ponudbe na trgu, čeprav veganstvo razumem kot obliko odpora proti moralnemu razkroju. Danes sem veliko bolj aktiven kot sem bil nekoč, ko še nisem bil pozoren na prehrano. Ko enkrat odkriješ svoje pravo poslanstvo, postaneš nezaustavljiv.

Verjamem, da bo človeštvo kmalu spoznalo pogubne vplive naših življenjskih navad na okolje, planet in živali. Prepričan sem, da se bo slika planeta drastično spremenila, saj brez sprememb ne moremo naprej. Torej, pred nami je še veliko dela, a na koncu bomo zmagali, saj je zgodovina vedno na strani napredka, ne mračnjaštva.

Veganstvo: Tiha revolucija sodobne družbe

V Sloveniji je danes moderno govoriti o spremembah, revolucijah in uličnih gibanjih. Vendar je treba spoznati, da prava in najbolj moderna oblika spremembe tiči v veganstvu – to je resnična revolucija, ki se odvija v naši družbi. Spreminjati samega sebe in biti pozitiven zgled drugim, to so temelji vseh smiselnih in pravih družbenih sprememb v zgodovini človeštva.

Veganstvo predstavlja velikanski napredek za sodobno družbo, saj pomika zavedanje ljudi na višjo raven. Številni se sicer obotavljajo zaradi predsodkov in strahu, a je naša dolžnost razbijati te ovire. Aktivisti in borci za pravice živali že dolgo kličejo: ne moremo več živeti po starem. Če se zapremo v svoj svet in se obdamo z nezainteresiranostjo, postanemo lahka tarča za tiste, ki jih ne zanima blaginja planeta in vrednote.

Kot vegani moramo biti vedno tam, kjer je najtežje. To pomeni nenehno opozarjati na krivice, ki se dogajajo živalim in naravi, na mučenje, trpinčenje in ubijanje živali ter uničevanje in zastrupljanje narave. To je ključno za preprečevanje kapitalističnega uničevanja človeštva. Sprememba človekovega odnosa do živali in narave je predpogoj za resne družbeno-politične spremembe.

Človek je najprej zasužnjil žival, nato šele sočloveka. Zato je ključno vstati, se boriti in ozaveščati to resnico ljudem, ki še spijo. Ne smemo dovoliti, da nas tisti, ki jim je vseeno za ta svet, živali, naravo in človeka, spodrinejo ali pregnajo z naše poti. Naša pot vodi v osvoboditev človeštva od vseh zablod in nasilja, ki trenutno prevladuje in uničuje življenje na Zemlji.

Zame je veganstvo več kot prehranski režim, borba za pravice živali ali narave, več kot zgolj življenjski slog. To je živa revolucija, ki jo živim. Vesel sem, da lahko s svojim pozitivnim zgledom prispevam k razvoju človekove zavesti – nenasilno in miroljubno, v službi najvišjih človekoljubnih, duhovnih, filozofskih, ekoloških, političnih in drugih interesov naprednega človeštva.

Prihodnost je veganska ali pa se bo človeštvo soočilo z izumrtjem.

Venceremos - zmagali bomo!

Presnojedstvo v precepu: Med sadjem in maščobami

Victoria Boutenko velja za avtoriteto na področju presne prehrane. Vsaj tako jo predstavljajo založniki, ki tiskajo in prevajajo njene knjige. Ko gre za zelenjavne smutije ima morda prav, vendar se zdi, da njeno poznavanje sadja ni tako bistroumno. V svojih knjigah in predavanjih opisuje svoje slabe izkušnje s sadjem, kar bralca privede do sklepa, da je lahko sadna prehrana škodljiva za zdravje. To marsikoga zavede in zmede. S tem zaključkom se nikakor ne strinjam. Ko naredim pregled njenih receptov najprej opazim, da so Boutenkovi uživali pretežno predelano presno hrano z visoko vsebnostjo maščob iz oreščkov, semen in olj, ob tem pa so zanemarjali (zrelo) sadje. Njihove težave so torej izvirale iz neuživanja svežega sadja v večjih količinah. Kdor želi uspevati na dolgoročni presni hrani mora razmišljati predvsem o sadju, kot temeljnem in glavnem viru kalorij, sicer bo stradal...

Povsem možno je, da so imeli Boutenkovi težave zaradi prevelikega vnosa maščob. To sklepam na podlagi receptov iz njenih knjig. Zdi se, da so se šele na zelenjavno-sadnih smutijih pozdravili, ker so vsaj takrat zaužili dovolj sadja - saj je fruktoza ključna sestavina za okusen zeleni smuti. Zelenjava, čeprav bogata z minerali, ne vsebuje veliko kalorij. Boutenkovi so, podobno kot jaz na začetku presnojedstva delali napako, da so za sitost uživali preveč maščob rastlinskega izvora in tako naleteli na težave, ko je telo izčrpalo vse zaloge lastnih maščob, ki so vir kalorij, če telo predolgo strada. Nisem nutricionist, da bi zadeve znanstveno razložil, ampak po mojih izkušnjah se od rastlinskih maščob ne moreš zredit, še manj zadovoljit dolgoročne potrebe po kalorijah, saj če upoštevamo dejstvo, da jemo presno hrano, ki je kompleksna za razgradnjo in absorpcijo, se hitro pojavijo težave, če ni instant kalorij, ki pa jih najdemo v fruktozi oz. sadju. Nisem še videl in verjetno nikjer na svetu ne obstaja debeli presnojedec, razen ko pogledamo Boutenkovo. Pa ne želim biti žaljiv. Verjamem, da Boutenkova deli zanimive zgodbe, ampak zgodbe imajo svoje meje. Vprašajmo se kako je moogoče, da človek na presni hrani zboli, če pa je vse rastlisnkega izvora, kar naj bi bilo zdravo? Nekaj hudo smrdi...

Očitno so Boutenkovi uživali predvsem predelano presno hrano, to so razni presni kruhi, namazi, juhe,  pizze in druge sladkarije narejene iz suhega sadja, kar brez pomoči rastlinskih maščob kot najboljšega veziva, ni mogoče. To pa ni najboljša osnova za dolgoročno presnojedstvo. Mogoče za posebne priložnosti nekajkrat na leto, ne pa kot vsakodnevna osnova. Prava osnova za dolgoročno presnojedstvo je sadje, to govorim iz svojih izkušenj, sledi mu kvalitetna zelenjava, na koncu oreščki in semena v majhnih količinah. Ne pozabimo na svežo vodo. Pomembnejši od hrane so le sveži zrak, sonce, spanje, gibanje, pozitivno mišljenje in ljubezen.

Vključitev vseh teh elementov v življenje nas vodi do absolutne zmage. Veganstvo naj bo temelj vsega, kar počnete. To je le moj skromen nasvet, ki ga delim z vsakim in to zastonj. Ne bom zaradi tega pisal knjige in organiziral predavanja, kjer bom pobiral vstopnino. Žal mnogi dobronamerni ljudje zapustijo vrste presnojedstva zaradi pomanjkanja volje, saj zaradi preveč "praznih kalorij", ki jih dobijo iz predelanih rastlinskih maščob, začnejo v prehrano dodajati močne dodatke kot so surovo mleko, sir in meso, da bi vsaj začutili neko polnost v želodcu ali sitost. Brez tega se začne proces stradanja. Pot v propad je zagotovljen. Torej, kadar jeste premalo sadja (ali škroba) lahko to škodi vašemu zdravju! To mislim, da se je zgodilo Boutenkovim. Zato so njihovi zaključki deplasirani....ni treba piti zelene smutije, to je njihov "trade mark". Tudi me so s tem na začetku zavedli. Bistveno je sadje, če govorimo o optimalni presni hrani. 

Kar se tiče škroba (krompir, riž, žita), ga tukaj omenjam kot sprejemljivo alternativo, če vam je ljubša kuhana prehrane po kaloričnem principu "80/10/10". Vse je odvisno od vaših želja in potreb. Za mene sta tako frutarijanstvo, ki ga promovira Doug Graham kot John McDougall, ki promovira kuhan škrob optimalna predstavnika zdravega načina prehranjevanja, seveda če se njihovova priporočila uvajate premišljeno in načrtno.

Na koncu mi je vseeno, kaj dejansko jeste, pomembno je le, da ostanete vsaj na rastlinski prehrani. Tudi če gre za 'fast food' orto kuhano veganstvo, ki zadnje čase dobiva svoja krila, ste po mojem mnenju na boljšem kot povprečna velika večina, ki uživa živalsko hrano, saj so moje izkušnje, reciumo temu "zdravim veganstvom" resnično fantastične.

Veganstvo, kot etičen način življenja vztrajno in počasi osvaja svet in zavest ljudi. Tega ne bo mogoče preprečiti; zmotne predstave so lahko le začasna ovira na tej poti. Boutenkovi žal po mojem prepričanju zmotno naslavljajo problem ratslinskega prehranjevanja. Težava je v predelani prehrani, ne v sadju. Če jemo predelana živila na dolgi rok se lahko pojavijo težave, ki jih Boutenkovi pravilno naštejejo, ampak njihova interpretacija vzroka ni pravilna. Jesti je treba čim bolj originalno, polnovredno, celostno. Ljudje drugače niso tako neumni, kot se zdi, in počasi bodo že spregledali prehranske zmote, ki jih bo vsaki dan več, saj se svet pospešeno globalizira. Bližajo se velike spremembe. Od nas bo odvisno kaj bomo sprejeli. Mi, vegani, smo nekakšni novodobni revolucionarji, zato je ključno, da smo izobraženi, da se izobvražujemo in odkrito delimo svoje izkušnje.