sobota, 08. avgust 2015

Skrivnost človeške inteligence je v krompirju

Nove znanstvene raziskave govorijo, da je bil kuhani škrob tisti, ki je pospešil razvoj naših možganov in ne meso, kot so znanstveniki sprva domnevali. Seveda je bila živalska prehrana v določenem obdobju ključna za preživetje človeške vrste, vendar je bila rastlinska prehrana tista, kateri se lahko danes zahvalimo za razvoj naše inteligence. Tako pravijo raziskave. Zakaj me to ne preseneča?

 Človeški možgani na dnevni bazi porabijo tudi do 25% celotne ustvarjene energije in skoraj 60% krvnega sladkorja, ki mu pravimo glukoza.  Najboljši vir glukoze najdemo prav v rastlinski škrobni prehrani. Čeprav ima naše telo sposobnosti ustvariti glukozo tudi na živalski prehrani, je bilo to v preteklosti veliko težje doseči, saj si moral tako hrano najprej uloviti, zato so se predniki raje zanašali na gomoljnice, ki si jih lahko preprosto nabral. Govorimo za obdobje pred nastopom živinoreje. Tako imamo najboljši viri za doseganje visokih ravni glukoze, ki so pomembno vplivali na razvoj naših možganov in človeške inteligence ravno v Ogljikovih hidratih oz. škrobni rastlinski prehrani. Najbolj poznana škrobna gomoljnica na katero so naši predniki najraje prisegali je današnji krompir. Seveda to ni bil isti krompir, ker današnji krompir izvira iz Amerike. Vendar bi naši predniki bili zelo veseli, če bi imeli dostop do takšnega krompirja, kot ga imamo danes!


Poenostavljeno povedano so naši predniki jedli krompirju podobne gomoljnice, da so lahko razvili svoje možgane! Živalsko prehrano so jedli samo takrat, ko niso imeli druge izbire. Vendar ima danes človeštvo možnost izbire. Trgovine in tržnice so polne raznih vrst zelenjave in sadja o katerih so naši predniki samo sanjali. Celotne civilizacije so bile ustvarjene ob velikih rekah, da so tam lahko namakali svoja polja, kjer so pridelovali žito, zelenjavo in sadje. Skratka mit, ki je govoril, da bi morali bit hvaležni mesni prehrani, je bil danes z objavo omenjene raziskave prvič ovržen in postavljen pod velik vprašaj. Zato jejte svoj krompir in razvijajte svoje možgane!



petek, 07. avgust 2015

Besede izvirajo iz src

Stari pregovor nam pravi: »Vsak želodec se siti s sadovi svojih ust, siti se s pridelkom svojih ustnic.« Poznamo pa še enega, ki pravi: »Zdravje jezika je drevo življenja, napaka v njem pa rana v duhu«. Po domače povedano so ljudje nekoč dobro vedeli, da je treba pazit kaj govoriš, sploh kadar govoriš o sebi, z drugimi ali o drugih ljudeh.

Bolj pomembno je tisto kar pride iz naših ustnic, kot tisto kar gre vanj, saj imamo znotraj telesa ravno zato razvit zapleten prebavni sistem, ki prefiltrira vsako škodljivo in nepotrebno snov v prehrani in jo izloči v greznico, medtem ko pri govorjenju nimamo nobenih filtrov, ki bi izločevali strupene besede, zato se nam velikokrat zgodi, da s svojimi besedami po nepotrebnem prizadenemo ljudi. Treba je namreč povedati, da besede ne izvirajo iz naših misli, kajti če bi res prihajale iz možganov, bi dobro premislili kaj govorimo. Tako pa besede izvirajo iz naših src in gredo ven naravnost iz naših ustnic. Vmes žal ni nobenega »besednega želodca«, ki bi ga v tem primeru predstavljali naši možgani. Miselni želodec se nahaja nad našimi ustnicami. Zato pravijo, če imamo pokvarjeno srce so pokvarjene tudi naše misli in besede. Iz naših ust bi morale izvirati besede prijateljstva, sočutja in ljubezni. Ne pa sovraštva, zaničevanja in aroganca.

Danes se bolj kot kdajkoli prej zavedamo pomembnosti pravilnega in zdravega prehranjevanja. Vsak naj uporabi znanje za svoje dobro. Če upoštevamo vsa znanja o prehrani in jih kombiniramo z ljubeznijo do sočloveka lahko naredimo veliko za svoje zadovoljivo življenje. Dokler se bomo medsebojno prepirali in spuščali v nepotrebne pripombe kdo se kako oblači, razmišlja, hodi, pleše, vozi, telovadi, govori, je in še kaj bi se naštelo, ne bomo nikoli našli svojega notranjega miru in sožitja. V življenju je vse kaj drugega bolj pomembno od nepotrebnih majhnih pripomb, ki postanejo kamen oz. skale spotike.

Danes predvsem pogrešam solidarnost in odprtost pri ljudeh. Večina se jih zapre vase ravno zaradi slabih izkušenj, ki smo jih imeli z drugimi ljudmi. Človek pogosto sodi še preden koga dobro spozna. Naša družba se je zaradi tega močno atomizirala, oddaljili smo se eden od drugega, kar je nevarna podlaga za nastanek totalitarizma, saj izolirani in medsebojno nepovezani ljudje niso sposobni stopiti skupaj, da bi zaščitili svoje skupne vitalne interese. Ljudje so postali tako zaprti vase, da se vsak briga samo zase. Kadar kdo poskuša predlagati kakšno dobro rešitev, bodisi v politiki, podjetju, šoli, družbi ali kjerkoli drugje, ga vedno potolčejo zlobni jeziki. Ravno zato se mi zdi pomembno poudarjati, da premalo razmišljamo o tem kaj govorimo. Ne zavedamo se, da je beseda močnejše orožje od pravega orožja. Danes vemo skoraj vse o tem kako se je treba zdravo prehranjevati in živeti, da dočakamo visoko starost. Skorja nič pa ne vemo o tem kako pravilno medsebojno komunicirati? Premalo se trudimo spoznavati eden drugega. Prehitro sodimo po nekih šablonah in stereotipih. Kdo se še čudi, da imamo krizo vrednot?


Ne pravim, da moramo shajati z zlobnimi ljudmi. Takšnih se je potrebno izogibati. Pravim samo, da je treba prepoznavati resnične prijatelje, ki mislijo in delajo dobro. Potrebno jim je odpreti vrata v naš tempelj src in upoštevati skupne lastnosti, ki so bolj pomembne od tistih malenkostih v katerih se mnogokrat ne bomo strinjali. Ravno zato je naš svet raznolik v vseh pogledih, ne samo po naravi, ampak tudi po ljudeh in mislih, da bi se lahko eden od drugega nekaj lepega naučili. 


sreda, 05. avgust 2015

TEŠ 6 spomenik slovenske korupcije!

Ko sem lani govoril, da bomo zaradi pogubnega projekta TEŠ 6 plačevali dražjo elektriko, so se nekateri z mano prepirali, da nimam prav. Govorili so, da nimam pojma kaj pomeni “rentabilna naložba v energetsko prihodnost Slovenije“, kar naj bi predstavljal projekt TEŠ 6? Danes smo lahko izvedeli, da se bo elektrika kljub tej naši "rentabilni naložbi" podražila.

Slovenija je TEŠ 6 v minulih letih najmanj šest krat preplačala! Zmetali smo več kot milijardo in pol evrov(!!!), da smo lahko dobili energetski mastodont, ki bo namesto dobička prideloval velikanske izgube, katere bomo krpali vsi državljani z dražjo elektriko? Kje je zdaj tukaj logika, da se gradijo drage in potratne elektrarne zaradi katerih bomo plačevali dražjo elektriko? Najslabše pa je to, da bomo zaradi tega še bolj onesnaževali celotno okolje.

Sprašujem se, kje so zdaj vsi tisti “velenjski energetski strokovnjaki“ in social-demokrati, ki so nas pred leti prepričevali, da bo elektrika v Sloveniji cenejša zaradi TEŠ 6? Kje so zdaj politiki, ki so nas prepričevali, da bo zaradi TEŠ 6 šaleška dolina v novem razcvetu? Živo se spomnim pogovora z enim človekom, ki me je zaradi mojega nasprotovanja TEŠ 6 obtožil, da nisem pravi socialist, ker ne zagovarjam TEŠ 6, saj bojo v nasprotnem primeru velenjski rudarji ostali brez službe? Vendar kakor je videti je bil rudnik premoga v Velenju lani že tik pred bankrotom, čeprav je bil TEŠ 6 zgrajen, plače niso bile redne, zato so rudarji stavkali.  Kako je mogoče, da prihaja do takšnih anomalij, če pa smo zmetali takšne vsote denarja? TEŠ 6 je najdražji projekt v slovenski zgodovini. Več kot očitno postaja, da gre za veliko potegavščino od katere so imeli korist samo nekateri posamezniki, ki so lahko v svoje žepe vtaknili več kot 200 milijonov evrov provizije! To je bil edini namen projekta TEŠ 6, da pač nekateri obogatijo na račun naivnosti ljudi, ki so takšen projekt podpirali. TEŠ 6 je rezultat delovanja mafijske države, ki omogoča posle samo posebno izbranim političnim kastam. Javnost je bila glede sumljivih poslov TEŠ 6 večkrat ustrezno obveščena! Vendar brez učinka. Posledice bomo zdaj čutili vsi državljani.


Če bi Slovenija milijardno in pol evrov takrat vložila v gospodarstvo, zdravstvo, kmetijstvo in šolstvo, bi danes imeli vsi skupaj korist od tega. Imeli bi nižjo brezposelnost, manj težav z primanjkljajem denarja v proračunu, ne bi rabili zategovati pasa v javnem sektorju in manj bi nas prizadela grška dolžniška kriza. Tako pa so politiki raje izkoristili državo za svoje mafijske posle, da so lahko napolnili svoje žepe, medtem ko bo Slovenija na koncu plačevala za njihove zapitke. Upam, da bojo krivci za to nekoč odgovarjali? Ne razumem zakaj pošteni delovni ljudje molčijo, medtem ko nam vladajo najhujši lopovi? TEŠ 6 tako ostaja največji slovenski spomenik korupcije!  

nedelja, 02. avgust 2015

Dobrota NI sirota

Že neštetokrat sem slišal izjavo, ki pravi: »Dobrota je sirota«. Pa je temu res tako? Najprej se je treba vprašati zakaj ljudje sploh delamo dobra dela? Zaradi sebe ali zaradi tega, ker je tako pravilno? Če delamo zaradi sebe, potem delamo zaradi pričakovanja večje hvale, koristi ali kakšne druge posebne računice, kjer pričakujemo, da se nam bodo drugi, torej naši "prejemniki dobrote" nekako podredili oz. nam bodo postali poslušni in zmeraj hvaležni. S takšno dobroto si želimo na nek način (podzavestno, brez da bi se tega zavedali) podjarmiti človeka. Se vam zdi, da je to pravi namen dobrote? Ne bi rekel. Namen prave dobrote je pomagati človeku v stiski, ker je tako pravilno in ne zato, ker nam lahko takšno dejanje kdaj koristi! Kdor želi na račun stiske pridobiti večjo hvalo, več prijateljev ali nekakšno osebno korist bo zmeraj ostal reven in razočaran na pragu resničnega bogastva, ker bo dajal preveč od sebe, saj takšni "dajalci dobrote" pogosto pričakujejo povrnjene usluge ali nekakšno plačilo za pomoč. Takšna vrsta ljudi bo vedno godrnjala: "pa saj smo dajali in delali dobro, vendar nikoli prejemali po svojih potrebah?" Problem ni v dobroti, ki jo človek daje, ampak v njenem namenu. Mogoče niste pravilno razumeli pomena dobrote? Kdor daje iz srca bo zmeraj zadovoljen, srečen in bogat. Kdor pa daje zaradi sebe, ker nekaj pričakuje v zameno bo vedno razočaran.

Moje razmišljanje ne smete razumeti kot zagovor zlobnežev, ki radi zlorabljajo dobroto premnogih ljudi. Še kako dobro se zavedam teh zlorab, ki jih mnogi delajo na račun dobrote. Tudi jaz sem jih bil kar nekaj deležen in jih lahko tudi naštejem. Vendar se bojim, da nima smisla. Zato je moj nasvet sledeči: Izogibajte se ljudi, ki so zlobni in ne družite se s tatovi dobrot, raje posvečajte svojo pozornost in ljubezen tistim, ki si to resnično zaslužijo, predvsem pa samemu SEBI!  

Tako kot se rana zaceli sama od sebe, se lahko tudi človek postavi na svoje noge. Vem kakšen je občutek, ko padeš na tla in nimaš nikogar, ki bi ti pomagal vstati. Zato nekateri pravijo, da "v nesreči spoznaš prijatelja." Vendar kaj reči v primeru, če tega prijatelja nimaš? Kadar smo osamljeni je to lahko znak preizkušnje. Sprejmite vsako preizkušnjo, ki vam je dana v življenju, da se iz nje kaj novega naučite. Preizkušnje so edina šola življenja, ki vas lahko duhovno in telesno okrepijo. Zapomnite si: Človek je najmočnejši takrat, kadar lahko pomaga samemu sebi, kadar lahko ob padcu po stopnicah življenja vstane in se postavi na svoje noge. Samo takšni posamezniki lahko pomagajo drugim, saj so dovolj notranje močni, da se znajo postaviti za sebe, zato od drugih ne pričakujejo ničesar in so praktično neodvisni. Tisti posamezniki, ki pa iščejo neko izpopolnitev pri drugih in radi tako odkritosrčno in brezpogojno pomagajo vsem in dajo vse od sebe za druge, na skrivaj si pa beležijo svoje zasluge, da bi jih potem poračunali, so na koncu vedno nezadovoljni, razočarani, nemočni in revni, saj niso poskrbeli za sebe. To pričakujejo od drugih, da naredijo namesto njih. Ne, dragi moji golobčki, najprej poskrbite za sebe. Imejte sebe na prvem mestu in vam bo zmeraj šlo dobro!

Šele zdaj lahko razumete kaj pomeni prava dobrota. V bistvu gre za najboljšo obliko samopomoči na svetu. Kdor se je dolgo časa izpopolnjeval in se plemenitil, se je lahko v življenju marsikaj naučil. Vsi smo kdaj na lastni koži doživeli podobno stisko in probleme. Vemo kako je kadar si potreben pomoči. Zaradi tega je nujno, da si medsebojno pomagamo, da se lahko bolje spoznamo in napredujemo v svoji osebni rasti. Dobrota je torej v prvi vrsti najboljša oblika samopomoči, kjer lahko na podlagi bogatega znanja, ki se je v nas akumuliralo, učinkovito in nesebično pomagamo vsem ostalim ljudem, brez da bi se počutili oškodovane ali izdane. Znanje in izkušnje so edina stvar, ki vam jih drugi ne morejo vzeti. Zato vsak od nas nosi v sebi prav posebno malo bogastvo. Torej začnite se bolje ceniti!  

Če boste še kdaj razmišljali, da je "dobrota sirota" se spomnite tega kar sem tukaj napisal. Spoznavajte modrost, da se ljudje učimo vse življenje, da nismo popolni ali vsevedni ter da se učimo iz lastnih napak. Izpopolnjevati in predvsem pomagati je treba najprej samemu sebi. Ne pričakujte od drugih, da vam bodo pomagali namesto vas. Zato ne razumite dobrote kot kreditno točko, ki ste jo nekomu dali, da bi jo kasneje izkoristili. Če ste imeli slabe izkušnje v preteklosti zaradi prevelikega dajanja pomoči drugim, poskušajte to razumeti kot da je šlo za dobro šolo. Vsaka šola pa nekaj stane. Tudi pomaganje sebi je dobrota brez katere ne bi uspeli. Zato dobrota ne more biti sirota. Le kako naj bo sirota, če so najbogatejši ljudje na svetu znali vedno poskrbeti najprej za sebe šele potem za druge? Sledite temu zgledu in postanite bogati v svojem srcu. Tako vam nikoli ne bo žal, ko boste drobcene bisere svoje dobrote in veselja delili z drugimi.

»V življenju si lahko vse, kar želiš, 
a najbolj pomembno je, da si dober človek.«
~ Rumi

Milan M.


sobota, 01. avgust 2015

Papagaji ne jejo samo semen

Najbolj zgrešena predstava o papagajih je njihova prehrana. Vsi mislijo, da papagaji jedo izključno semena. To je tako, kot če bi rekli, da ljudje jedo izključno samo čokolade, sladkarije in hamburgerje? Mogoče bi nekateri res radi jedli samo takšno hrano, vendar to ne bi bila pametna izbira, saj je potrebno prehrano uravnotežiti. Tudi papagaji imajo radi uravnoteženo prehrano in nasploh radi prisegajo na pestrost svoje izbire jedilnika. Vendar so pri izbiri prehrane velikokrat prikrajšani, saj v naših domovih ne živijo v svojem naravnem okolju, temveč v človeškem skrbništvu, kjer jih večinoma razvajamo s preveč bogato in kalorično prehrano. Nekaj podobnega počnejo starši, ko svoje otroke razvajajo s sladkarijami in hitro prehrano. Človek je enako kot papagaj tropsko bitje, zato obožujemo pestrost izbire svoje prehrane. Vendar danes živimo v mestnih in urbanih okoljih, kjer si večinoma privoščimo hitro pripravljeno in bogato prehrano, ki ni najbolj primerna za naše zdravje. Posledice so nam dobro poznane: debelost, srčno-žilne bolezni, sladkorne bolezni, rak in mnoge druge bolezni, da jih ne naštevam v nedogled. Podobne probleme vidim tudi pri naših udomačenih papagajih. Semena so za papige hitra prehrana, bogata z maščobami in energijo, sploh kakšni kikirikiji ali oreščki. Seveda ne trdim, da papagaji ne smejo jesti semen in oreščkov. So namreč sestavni del njihove prehrane. Papagaji prihajajo iz tropskih krajev, tako kot človek, kjer je sadje in zelenjava v izobilju, zato bi moralo biti na jedilniku več slednje na izbiro. Prav zelenje oz. zelenolistnata zelenjava, igra pomembno vlogo v prehrani papagajev. Pravilna prehrana je ključ do dolgega in zdravega življenja naših hišnih ljubljenčkov - v tem primeru naših papagajev.

Tudi jaz sem nekoč imel papagaja, avstralsko nimfo, zato pišem iz lastnih izkušenj. Moja nimfa žal ni dočakala predvidenih 25-30 let življenjske dobe. Danes z veliko žalostjo ugotavljam, da smo k skrajšanju njegove življenjske dobe pripomogli kar sami skrbniki. Moj Miki je živel približno 13 let, kar je polovico manj od pričakovane življenjske dobe! Na stara leta se je precej zredil, zato je težko letal in se hitro utrudil. Veliko je rad jedel, proti koncu življenja je postal precej bolehen. Konec je bil za njega zelo boleč in stresen. Njegova hrana je bila v glavnem sestavljena iz semen in celo kruha, ki sem ga dajal, ker ga je rad jedel. Nasploh mi je bilo všeč, ko je priletel na mene po tisti svoj delež sendviča, ki sem ga tako rad "papcal" ob gledanju televizije (kot otrok sem zelo rad gledal risanke na cartoon network).

Papagaji so drugače zelo družabna bitja. Kdor je vegan in želi imeti “vegansko žival“, ki ne je meso in kosti, je najboljša izbira papiga, ki bo z veseljem jedla vašo rastlinsko prehrano. Papagaji so zato moja prva izbira. Imeti papagaja je isto kot če bi imeli človeka v hiši. Podobno kot vse ostale živali imajo tudi papagaji svojo "unikatno osebnost". Zelo so igrivi, radovedni in družabni. Radi se družijo s človekom in se najraje navežejo na otroka. Verjetno zato, ker imajo otroci bistveno več časa, kot starejši in ga namenijo papagaju, kar jim seveda zelo ugaja, zato otrokom naklonijo največje zaupanje in ljubezen.

Na začetku je papagaja težko prilagodit na človeka, saj radi kljuvajo, ampak ko se enkrat navadijo na človeka in se nanj navežejo ter ko vas enkrat prepoznajo kot prijatelja, takrat se ne boste več mogli ločiti od svojih pernatih prijateljev. Vedno si bodo želeli vaše bližine, topline in ljubezni. Moj papagaj se je z mano celo tuširal, seveda tako, da je stal ob strani, ko sem se jaz prhal s toplo vodo. Vedno je bil zelo rad v moji bližini, kjer se je z mano stalno igral in raziskoval teren kjer sva se nahajala. Pazil je tudi, da me kdo ni napadel ali grdo pogledal, saj se je takoj spravil na njega, da bi pokazal, kdo je njegov pravi prijatelj in zaščitnik, zato se me nihče ni upal dotakniti ko sva bila z Mikijem skupaj. Nikoli me ni pustil samega. Vedno me je rad "stražaril". Delil je moje slabe kot tudi vesele trenutke v življenju. Ko mi je bilo hudo me je rad tolažil, ko sem se veselil se je rad veselil z mano. Vsako jutro me je prihajal prebujati tako, da mi je priletel na mojo posteljo in me spravljal pokonci v šolo. Sploh nisem rabil svoje budilke! Takrat mi je bil všeč, ko sem ga slišal kako se oglaša, razen med počitnicami, ko me je motilo kadar me je prišel zgodaj prebujati. Takrat sem se skrival pod rjuho, ampak ga nisem mogel ukaniti, vedel je, da se pod rjuho skrivam jaz. Spomnim se tudi, da je imel velik čut za mojo bližino. Že ko sem stopil do vhodnih vrat sem že slišal kako se od veselja oglaša in leta po stanovanju. Seveda sem pozabil omeniti, da je za vsakega papagaja OBVEZNO, da ima svobodo, torej NE SME biti zaklenjen v kletki! To je za mene in moje razumevanje mučenje papagajev, saj ptice rade letajo in uživajo na  svobodi, saj tudi človek ni vedno zaprt v svoji hiši. Res je, da moramo potem vzeti v zakup redno čiščenje njihovih kakcev, ampak če hočemo imeti papagaja se bomo na to že morali navaditi.

Pravilnega prehranjevanja se lahko »udomačeni papagaji«  naučijo samo pri človeku. Če želite, da vaš papagaj je sadje in zelenjavo mu boste morali to pokazati, da pred njim jeste kakšen dober sadež, da pri papagaju vzbudite pozornost, radovednost in zanimanje. Sprva jih mogoče ne bo zanimalo, ampak če boste vztrajali in stalno jedli jabolka, banane ali kakšne druge sadeže, bojo kmalu pokazali interes in začeli jesti z vami. Enako je s solatami in drugo zelenjavo. Tako jih morate navaditi, sicer bodo prehitro preminili in še hude bolečine bodo ob tem prenašali. Samo ne jih preveč razvajat z nezdravo prehrano, ker potem jih boste še težje navadili na zdravo prehrano. Mnogokrat sem že slišal od raznih skrbnikov, da solat in sadja ne dajejo svojim papigam, ker jih potem ne jejo. Seveda jih ne jejo! Samo vprašajte se koliko ljudi sploh poje svojo solato in sadje v neposredni bližini svojih papig in drugih ljubljenčkov? Zelo malo. Skratka, ne pozabite, da se papagaji radi zgledujejo po svojih prijateljih, to ste vi osebno in nihče drug. V divjini bi to bilo nekaj povsem samoumevnega, saj bi se učili od svojih vrstnikov, ampak doma v hiši jih moramo na takšne stvari navaditi ljudje sami.


Kar se tiče kupovanja papagajev imam seveda svoj moralni zadržek. Osebno menim, da divje ptice sodijo v deželo svojega izvora. Če bi na primer izpustili kakšno avstralsko nimfo v našo slovensko divjino, bi kmalu poginila, saj takšne ptice zaradi drugačnih okoliščin pri nas ne bi dolgo preživele. Če jih ne bi pokončala lakota, bi jih zima zagotovo. Zato je naša dolžnost, da kot ljudje, ki smo te živali proti njihovi volji pripeljali in vzredili v Evropo tudi ustrezno poskrbimo. Če imate radi papagaje in ptice jih prosim pojdite obiskati v deželo od koder izvirajo. Če čutite poklicanost, da jim pomagate  v Sloveniji, jih poskušajte prevzeti od kakšnih skrbnikov, ki jih več ne želijo imeti pri sebi doma. Tako boste naredili največ kar lahko. Pozabil sem omeniti, če imate doma mačke potem raje ne jemljite papagajev. Slišal sem že veliko zgodb kako so lahko tudi mačke in papagaji "veliki prijatelji", vendar sem na svoje oči videl tudi marsikatero tragedijo, zato ne priporočam takšnih eksperimentov. Še eno stvar sem pozabil omeniti. Papige so lahko precej "glasna bitja", torej če niste tip človeka, ki rad posluša glasno glasbo, potem ne jemljite papagajev za svoje ljubljenčke, saj vam bodo vsak dan priredili kakšen "koncert" in "peli svoje komade." Drugače ni tako hudo kot se sprva sliši, vendar jaz imam iz svojega otroštva same lepe spomine na svojega papagaja Mikija, čeprav je bil tudi glasen, pa še kljuval je rad, če si ga preveč dražil, no meni je kljub temu ostal v lepem spominu in pri srcu še do današnjih dni. 

Jaz in moj Miki



Škrlatni papagaji v zavetišču Kostarika