Moji občutki, ko se odpravim na pohod v hribe

Najbolje se počutim takrat, ko se odpravim v hribe in čudovite gozdove. Na začetku, ko narediš prve korake, si z mislimi še vedno v mestu. Slišiš nadležni hrup prometnega vrveža, ki prihaja iz mestnega jedra in bližnje tovarne, ampak višje ko se odpraviš, manj je slišen hrup, ki onemogoča sprostitev v naravi. Prava sprostitev nastopi šele ko se mestni hrup zamenja z zvokom narave, vetra, ptic in drugih živali, ki se potepajo okoli in jih med pohodom, če imaš srečo tudi zagledaš. Gozdne živali nas pridejo pozdraviti, ker je to njihov dom. Morajo preveriti kdo je obiskovalec gozdnega kraljestva. Ko se enkrat znajdeš globoko v njihovem domu te začne prevzemati spokojna tišina. Preklopimo se na zemeljsko frekvenco. Nismo več meščani, ampak gozdni ljudje. V tistem trenutku se osvobodiš vsega slabega na svetu! Zato so pohodi pravi užitek in terapija hkrati. Ko pridemo na nadmorsko višino 1000 m naši grehi postanejo nepomembni. Začnemo si iskati mesto pod najbližjo krošnjo, da lahko pogledamo dolino in mesto kjer živimo. S seboj vzamemo knjigo in v miru berem najljubša dela, dihamo s polnimi pljuči sveži zrak in uživamo na soncu in svobodi. V takih trenutkih se začneš zavedati, da je življenje prekratko, da bi ga zapravljali za neumnosti. Zato se večkrat odpraviš v hribe, kjer dejansko zaživiš kot človek. Tam si daleč od vsega napolniš dušo in pozitivno energijo, ki jo rabiš, da preživiš v dolini med nesrečnimi ljudmi.

Iskanje sreče ali zadovoljstva?

Večina ljudi hrepeni po sreči. Razmišljajo o karieri, denarju, ljubezni in napredovanju. Vendar so to stanja zadovoljstva, ki nimajo s srečo nobene veze. Sreča ni enaka zadovoljstvu. Srečo lahko ustvarimo v sodelovanju z drugimi ljudmi. Najprej je potrebno razumeti, da je človek socialno bitje. Svoje sreče ne moremo ustvariti brez odnosa in sodelovanja z drugimi ljudmi. Sreča je odvisna od našega ODNOSA, ki ga imamo z drugimi ljudmi okoli nas. Če iščemo srečo zunaj tega okvira in brez odnosov, kot to počne večina ljudi, potem iščemo golo zadovoljstvo. Vsako zadovoljstvo brez navezanosti na srečo oz. človeka je minljivo, zato na koncu ostanemo osamljeni, razočarani in nezadovoljni. Brez dobro negovanih človeških odnosov ni mogoče ustvariti srečnega življenja. Mnogim ljudem primanjkuje človeške bližina, ki je potrebna za temelje prave sreče. Zato se ljudje izgubljajo pri zatekanju k zadovoljstvom. Tako pristanejo v alkoholizmu, drogiranju, spolnih odnosih brez ljubezni, zlorabljajo hrano, zatekajo se v nasilje itd, ker ne razlikujejo iskanja sreče v medčloveških odnosih od iskanja golega in minljivega zadovoljstva.

Za dobre odnose, ki so podlaga za trajno srečo, je potrebno graditi na vrednotah medsebojnega spoštovanja, zaupanja, potrpljenja, ljubezni in sprejemanja drugačnosti. Mnogi ljudje so preveč zaposleni s kritiziranjem drugih, pritoževanjem, zbadanjem, iskanjem krivcev in obsojanjem. Ko popusti učinek zadovoljstva in nastopi praznina duha se razvijejo frustracije, ki zaslepijo naš zdravi razum. V takšnem okolju je težko najti avtentično srečo. Človek se mora najprej prebiti iz goščave začaranega zadovoljstva. Bistveno lažje se je zadovoljiti, kar mnogi zmotno zamenjujejo s srečo. Pijani ljudje niso srečni, ampak zadovoljni, ker so začasno potešili svojo praznino s pijačo. Naslednji dan bodo imeli moralnega mačka, ampak problema ne bodo rešili s ponavljanjem tega vzorca. V potrošniški družbi, kjer televizija in nakupovalne navade narekujejo naš življenjski stil, je težko ostati normalen, kaj šele srečen! Velik korak naprej je zavedanje, da delamo nekaj narobe. Zato je dobro, da beremo misli drugih in se izobražujemo. Samo skupno razumevanje naših napak bo odprlo vrata k osvoboditvi duha in utrdilo pot v tiste navade, ki bodo prinesle srečo. Ne pozabimo, da se sreča vredna samo, če jo delimo z drugimi.

Svoboda, zdravje in sreča je pogojena tudi z načinom prehranjevanja

Včerajšnja izjava dr. Rajka Kende, ko je izjavil, da so ljudje, ki verjamejo v samoozdravitve s pomočjo prehrane navadni bebci, me nikakor ni pustila ravnodušnega. Kenda nadaljuje, da nasveti o zdravi prehrani človeka zavajajo, saj izkoriščajo njegovo stisko. Ko sem ponovno razmišljal o tej izjavi sem se spomnil na pokojnega psihiatra dr. Janeza Ruglja. Tudi on je imeti kontroverzne izjave, ki so razburjale ljudi, vendar je za razliko od dr. Kende imel prav, ko je govoril o načinu prehrane. V svoji priročni bibliji Pot samouresničevanja, ki sem jo z užitkom prebral, zato jo toplo priporočam v branje, je dr. Rugelj o zdravi prehrani zapisal naslednje. Tukaj se ne bom spuščal v detajle, saj je imel dr. Rugelj svoj sistem prehranjevanja. Citiral bom le njegove sklepne misli iz omenjene knjige s katerimi se lahko strinjam. Pokojni Rugelj je na strani 978 trdil:

Skušajmo čim bolj dosledno upoštevati naslednje nesporno stališče o zdravem prehranjevanju: uživajmo čim več žive hrane v presnem stanju: sadje, zelenjava, kalčki…in čim manj nežive hrane, katere hranljivost se s kuhanjem v veliki meri uniči.

Na strani 971 nadaljuje, da je človek ustvarjen za prehranjevanje s sadjem, torej je naklonjen sadjejedstvu! Vendar obenem pristavi, da se le redki držijo takega načina prehranjevanja. Rugelj ne priporoča sadjejedstva vsem, saj je v današnjem svetu, ko se nezdrava prehrana reklamira na skoraj vsakem vogalu, skoraj nemogoče vzdrževati takšen ritem prehranjevanja. Predlagal je kompromis, da človek poje čim več sadja kolikor more in čim manj nezdrave hrane. Pod slednjo kategorijo je štel meso, sladkor, mleko, belo moko in sol. Drugače je na splošno zagovarjal zdravo prehranjevanje. V knjigi omenja Daimondov pristop prehranjevanja, ki je bil zelo blizu presnojedstvu in zdravi rastlinski prehrani. Berite knjigo Živeti zdravo od avtorja Diamonda, da boste razumeli kaj je Rugelj zagovarjal.

To vam pišem zato, da bi videli kako je imel celo Rugelj, ki je veljal za nekakšnega persona non grata v slovenskega zdravstva, odprto glavo, ko je šlo za vprašanje zdravega prehranjevanja. Ni dajal vrednostnih sodb, kot to počne dr. Kenda. Današnji vrli strokovnjaki na UKC-ju pa tam v zamegljeni Ljubljani mislijo, da so nekaj posebnega, saj nudijo ljudem na onkološki kliniki takšno hrano, ki jih je tja v bistvu pripeljala! Kako žalostno. Namesto, da bi bolnikom vsaj povedali kakšna je preventiva za zdravo življenje, jim celo sami na pladnju nosijo nezdravo prehrano. Za nameček vse tiste, ki propagiramo zdravo razumski pristop prehranjevanja označijo za bebavce, goljufe in šarlatane. Seveda takšni komentarji povedo več o njihovem intelektualnem dometu, ki ga premorejo. Je pa žalostno, da ljudje, ki so na smrt bolni najbolj zaupajo belim haljam, ki so nepodučeni, ko pride do vprašanja zdravega prehranjevanja in preventivnega življenja, kar bistveno vpliva na možnost samo ozdravitve, kar bi moral biti cilj celotnega zdravstva!

Problem današnjega zdravstva ni v znanosti, ampak v podrejanju neoliberalnem konceptu delovanja in poslovanja. Prav to je bistven problem celotnega sistema v katerem živimo. Njim je namreč v interesu prodajati, ne pa tudi dajati. Zdravja ne moreš prodajati, lahko ga samo ustvariš. Ustvariš ga lahko s pravilnim pristopom do življenja. Tega se dobro plačani »bogovi v belem« dobro zavedajo, zato prav nič ne govorijo o preventivi, razen tam, kjer je stopnja ozaveščenosti dovolj visoka, kot npr. pri kajenju in alkoholu.

Tradicionalna medicina je postala zaradi vpliva neoliberalizma sodoben trgovski sistem, bolnice in klinike so postale nakupovalna središča, kjer se prodajajo tablete, sirupi in druge storitve, ki se ukvarjajo s posledicami, ne pa z vzroki težav. Klinični center opravlja vlogo BTC-ja. Ravno zato nam pravijo, da morajo bolnice upravljati menedžerji in ekonomisti, ne pa zdravniki, ki prisegajo na znanost in moralno! Medicinske fakultete so postale posebne vrste trgovskih visokih šol, ki jih financirajo farmacevtski lobiji, ki so njihovi trgovski potniki. Tako je to, če gledate na problematiko iz sodobnega kapitalističnega aspekta, kjer prevladuje interes KAPITALA. Tako postanejo stvari kristalno jasne, prav zato ceh bogov v belem tako besno nasprotuje zdravi prehrani, saj povsod svetujejo mleko, meso in ribe. Vse drugo je za njih ekstrem. Njihov trgovinski biznis bi namreč propadel, če bi ljudje začeli zdravo živeti, če bi jim zagotovili znanje, nasvete in spodbudo za zdravo življenje, ne pa da jih polnijo s tabletami in zastrupljajo s kemoterapijami ter drugimi bolečimi postopki zdravljenja.

Kapitalu ni v interesu, da bi bili ljudje zdravi, zadovoljni in ozaveščeni, ker bi to zaustavilo njihovo trgovino z meglo in sistem bi lahko propadel. Denar se mora obračati, tudi na račun prodaje megle. Če bi kapital prodajal pravo znanje, ki ga vsebuje preprosta logika zdravega rastlinskega prehranjevanja, bi danes živeli v drugačnem svetu, v čisto drugi dimenziji, tako pa životarimo, saj nam sistematsko otežujejo življenja, ko nas spreminjajo v odvisne in nikoli nasitne potrošnike, da bi postali njihovi sužnji in poslušni potrošniki. Ravno zato, ker sem se temu uprl in šel po poti zdravja in sočutja, ker se mi zdi najbolj učinkovita oblika upora in borbe proti sistemu splošnega poneumljanja, zastrupljanja, ubijanja in uničevanja naših življenj in planeta Zemlje! Enako priporočam ostalim. Delajte na sebi. Če želite spremembe, začnite pri sebi. Najboljša revolucija je tista, ki jo narediš pri sebi. Zato ne bodite potrošniki, bodite LJUDJE! Za njih smo "bebci", ker jim ne prinašamo dobička in denarja, ker ne služimo njihovemu Mamonu! Tako mislim, da sem ravno zato svoboden, ker sem človek in ker hočem, želim in biti zdrav, sočuten in vesel, saj je to osnovna značilnost človeka. Takšne svobode nam ne more nihče vzeti!

Za mene je svoboden samo zdrav, sočuten in srečen človek. Ni lepšega prizora od tistega lepega in iskrenega nasmeha na obrazu, ki odraža podobo svobodnega človeka in je posledica zdravo-razumskega življenja!

Pomankanje demokratičnosti uničuje ugled stroke in znanosti na področju prehranjevanja

V svetu prehranjevanja je totalitarna miselnost najbolj zakoreninjena dogma. Medtem ko je celotna družba nagnjena k iskanju dialoga, se v svetu prehranjevanja namesto tega gradijo zidovi nerazumevanja. Nihče v prehranski ali zdravstveni stroki ni pripravljen prisluhniti argumentom zdravega razuma. Kadar človek zboli za kakšno težko obliko kronične bolezni, kot je npr. rak, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, srčna bolezen, MS itd, nihče v stroki ni pripravljen prisluhniti argumentom zdrave rastlinske prehrane, kaj šele, da bi to prakticirali sami. Prav zidovi nerazumevanja ustvarjajo negativno vzdušje v družbi, saj so ljudje prepuščeni samemu sebi. Večkrat zaradi tega postanejo žrtve raznih mazačev in prodajalcev "čudodelnih rastlinic", ki ne rešujejo bistva njihovih problemov, temveč jim dajejo potuho. Najhuje je ko bolezen postane tržno blago. Na žalost so ljudje podvrženi dezinformacijam ali pa so zavedeni, da bi lahko v prvi vrsti farmacevtske družbe na račun bolnih in nesrečnih služile svoje milijone.

Pečen krompir na peki papirju in motovilec

Javno zdravstvo nam ne propada zato, ker imamo slab sistem, ampak predvsem zato ker sistem dopušča, da v javnosti krožijo razne dezinformacije o prehrani, ki bi jih stroka, ki tam dela, morala med prvimi ovreči, saj naj bi služili znanosti in javnem interesu, torej ljudem, ne pa peščici posameznikov, lastnikov kapitala. Še huje! Sistem v katerem živimo pomaga soustvarjati teren za izkoriščanje nevednih in neinformiranih ljudi, da bi lahko posamezniki bogateli in služili milijone na račun bolezni in trpljenja. Potrošniška družba vse to odobrava, reklame so polne takšnih ali drugačnih subtilnih sporočil, ki ljudem govorijo kako naj živijo svoje življenje. To nas ne pelje samo v razčlovečenje družbe, ampak v propad človeštva kot takega.

Pečen krompir z zelenjavo in kvinojo. Dodatek domači ajvar.

Ravno zaradi tega, ker je v ozadju interes kapitala, se resnica o prehrani ne bo nikoli slišala v obliki poštenega javnega dialoga med stroko in javnostjo. Nikoli ne bomo slišali, da je nezdrava prehrana vzrok najmanj 80% vseh bolezni in trpljenja pri pacientih! Vse je odvisno od nas nekaj posameznikov kako v javnosti predstavljamo zdravo rastlinsko prehrano. Spremembe so seveda nujne, ampak naj bodo zgledne in naj temeljijo na kulturnem dialogu. Ne pravijo zastonj, da »greh pride iz ust«. Na to prevečkrat pozabljamo ko govorimo z ljudmi.

Zrele banane

Znani avstrijski psihiater Viktor Frankl, ki je preživel najhujše grozote koncentracijskega taborišča med drugo svetovno vojno, je ugotovil, da se pri vsaki borbi za obstanek ne sme pozabiti na človeškost, bližino, toplino, razumevanje, ljubezen in sočutje do drugih. Prav tako ne smemo pozabiti, da imajo besede, ki jih izgovarjamo svojo težo, saj imajo izvor v samem srcu, ne glede na to ali so lepe ali grde, zato je treba pazit kaj pride iz naših ust, ker če se prepustimo vplivom umetno ustvarjene negativne družbe, je vsako naše dejanje v naprej obsojeno na propad, saj postanemo isti kot oni. Najboljši revolucionar je tisti, ki zna spreminjati svet in okolico s svojim dobrim in pozitivnim zgledom. To pa niti približno ni preprosta naloga, še posebej zato, ker smo zdravo razumni v manjšini, vendar imamo na razpolago dovolj časa, da se posvetimo različnim taktikam kako debato nasloviti na javnost. V tej smeri ima vsak od nas svojo pomembno nalogo.

zelena solata in radič

Pri vsem tem kar pišem nimam nit najmanjših osebnih koristi. Želel bi opozoriti, da lahko ljudje rešijo svoje probleme sami, ampak s pomočjo demokratično uravnoteženih in objektivnih nasvetov. Kdor ima posluh bo razumel, da ima rastlinska prehrana svoje prednosti in je pomembna za razumevanje naših problemov, ne samo somatskih tudi psihosomatskih! Nehajte razmišljati po vzorcih kapitalistične potrošniške družbe, ki želi, da smo ljudje neinformirani, nerazgledani in bolni, da bi lahko nekdo drug od tega potegnil korist. Za probleme, ki smo jih ustvarili sami ne obstajajo čarobne in magične tablete, zdravila, niti čudodelne rastlinice, ampak samo pravilen in dosleden način zdravega rastlinskega prehranjevanja, ki pomaga ublažit in zrahljati naše bolečine. Takšen življenjski stil nas pomaga usmerjat na pot samoozdravitve. Naše telo je tega zmožno. Vprašanje, ki se tukaj postavlja je: ali ste vi pripravljeni spremeniti svoj življenjski stil, da bi sebi pomagali? Edina korist, ki bi jo želel imeti od vsega tega je ta, da postanejo ljudje zaradi omenjenih nasvetov odprti, zadovoljni in srečni, tako kot jaz, ker je potem občevanje s takimi ljudmi veliko lažje in prijetnejše.

Zahtevamo recepte za pripravo zdrave rastlinske prehrane

Ko pride alkoholik v zdravstveno ordinacijo po pomoč, mu zdravnik verjetno svetuje naj preneha piti alkoholne pijače, nato ga po možnosti preusmeri ustreznemu terapevtu, ki se ukvarja z zdravljenjem alkoholikov.

Ko pride verižni kadilec v ordinacijo po pomoč zaradi težav s pljuči, mu zdravnik verjetno svetuje naj preneha s kajenjem in ga nato preusmeri ustreznemu terapevtu, ki se ukvarja z zdravljenjem odvisnosti od nikotina.

Ko pride prekomerno debel človek zdravniku zaradi težav s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, srčnimi težavami, rakom ali drugimi oblikami degenerativnih kroničnih bolezni, mu zdravnik najprej predpiše celo vrsto tablet in ga preusmeri na nadaljnje raziskave, ki na koncu ne prinesejo odgovora zakaj so ljudje bolni, ampak kakšna nova zdravila bi še lahko preizkusili. Takemu človeku bi moral zdravnik že na začetku svetovati zdravo rastlinsko prehrano. Namesto receptov z zdravili bi ga preusmeril na tečaj kuhanja in pripravljanja zdrave rastlinske prehrane. Enako velja tudi za druge sicer vitke paciente, ki imajo podobne težave z kroničnimi bolezni. 

Država bi morala poskrbeti za terapevte in zavode, ki bi paciente kroničnih bolezni sprejemale, kot to počnejo v drugih primerih (primer alkoholikov in nikotinomanov), samo da bi v tem primeru ljudem pokazali kako si doma pripraviti okusne in zdrave rastlinske jedi za dobro počutje in vitalno zdravje. Namesto receptov z zdravili bi dobili recepte za pripravo hrane. Hipokrat je bil namreč kuhar in svojim pacientom je svetoval prav takšno hrano. 

Čeprav se rešitev zdi preprosta problem večji kot se zdi na prvi pogled. Naš družben sistem ni ustvarjen za pomoč človeku v stiski, temveč je ustvarjen za potrebe njegovega brezobzirnega in neusmiljenega izkoriščanja, in kar je najhuje, sistem deluje po principu profitiranja na račun nesreče drugih. V primeru alkoholikov in kadilcev, kjer je stopnja ozaveščenosti dovolj visoka, s tem očitno nimajo problemov. Ko pa gre za druge primere, kjer obstajajo bolj razumne rešitve pa te ozaveščenosti ni zaznati. Kvečjemu gre v nasprotno smer. Zdi se, da je odpor zdravstvenih lobijev čedalje večji, sploh do novih ugotovitev kaj je zdravo za človeka in kaj ne. Nekomu pač ni v interesu, da bi bili ljudje ozaveščeni o tem kako pravilno jesti in živeti zdravo življenje. Nekdo pač želi, da smo bolni, prestrašeni in depresivni, ker očitno s takimi ljudmi lažje manipulirajo in na njihov račun profitirajo. 

Zato je od nas odvisno kako bomo poslali sporočilo naprej. Moramo postati dober zgled za druge, da nam bodo ljudje sploh verjeli in nas jemali resno. Če bomo negativni in sovražni do vsega, kar ni po naše, bomo samo odganjali ljudi in stroko stran od rešitev. Ne smemo slediti sprevrženi logiki delovanja, ki nas uči: »kdor ni z nami je proti nam«. Tako logiko moramo znati obrnit v pozitivno smer in povedati: »kdor ni proti nam je za nas!« Teh ljudi je veliko, pravzaprav so v večini, zato je od nas odvisno kako jih bomo pridobili na svojo stran in spodbudili, da začnejo pri sebi razmišljat o svojih korakih naprej, če bodo seveda to želeli. Človeka je treba najprej razumeti na točki kjer je. Kdor koga sili, da dela prevelike korake naprej, se bo slej ko prej spotaknil. Ne nazadnje pa ima vsak človek svobodno voljo in lahko počne kar želi. Od zdrave družbe je odvisno kako bomo človeku v stiski pomagali, ko bo spoznal svoje napake. Če znamo pomagati alkoholikom in kadilcem, potem lahko pomagamo tudi vsem ostalim! Skratka čaka nas veliko dela na tem področju. Bistveno je, da počasi in vztrajno napredujemo....

Druga plat medalje Franca Ferdinanda

Predstavljam odlomek pričevanja o Francu Ferdinandu, avstro-ogrskem prestolonasledniku, ki je pred natanko stotimi leti umrl pod streli atentatorja Gavrila Principa v Sarajevu (dogodek je kasneje služil kot povod za prvo svetovno vojno):

Bil je obseden lovec, kar mnoge zgodovinske knjige izpuščajo. Po zelo zmerni oceni naj bi postrelil več kot pol milijona živali. Samo po enem lovu v češkem gozdu je postrelil 2140 drobne divjadi, ocenjujejo, da je v življenju postrelil 5000 jelenov.

V knjigi Zgodovina Evrope Norman Davies piše, da je na živali rad streljal kar s strojnico. Zahteval je, da mu vse živali iz gozda priženejo pred oči in potem se je začel masaker. Le dve lovski potovanji na Poljsko sta bili dovolj, da je tako rekoč iztrebil zobra – evropskega bizona. Svoje žrtve je dal nagačiti in z njimi natlačil grad Konopište na Češkem, živalske zobe so restavrirali kar cesarski zobozdravniki.

Ko je Ferdinand obležal pod Principovimi streli, je menda cesar Jožef olajšano vzdihnil: “Bog ne prenese izzivalcev, višja sila je znova vzpostavila red, ki ga jaz nisem mogel več vzdrževati.“ V bistvu ga nikoli ni prenašal. Nekateri so menili, da so se te besede nanašale na poroko s Sofijo, ki je cesar ni odobraval, drugi so bili prepričani, da so se nanašale na njegovo kruto pobijanje nemočnih bitji. Kasneje so mnogi zdravniki hoteli razložiti to njegovo slo po ubijanju, češ da je zboleval za boleznijo, med katero je doživljal hude napade besa, ki ga je miril s pobijanjem živali, drugi pravijo, da je bil le krut in popolnoma brez sočutja.

Ferdinand je bolehal za tuberkulozo, zdravil se je v Alpah in na Jadranu, največ na otoku Lošinj. Časopisi v Avstriji so ga večkrat razglasili za mrtvega, saj ni veljal za priljubljenega, kar ga je zelo jezilo. Veliko je potoval, od Indije do Avstralije, od Japonske do ZDA. Na teh poteh je seveda najraje streljal živali: slone, tigre, koale, kenguruje… Pri koalah se mu je zdelo najbolj zanimivo to, da ko strelja nanje, sploh ne bežijo, temveč se četudi okoli njih švigajo krogle, zelo počasi premikajo. To ga je tako navdušilo, da jih je postrelil nekaj ducatov. Bil je tudi obseden s šopingom, iz potovanja okoli sveta je prinesel kar 14.000 predmetov. O svojih dogodivščinah je napisal tanko knjižico, najbolj so ga navdušile newyorške plesalke.

Ferdinand je bil zelo konservativen, sovražil je umetnost, glasba mu je šla na živce, Goethe prav tako...Bil je pristaš dunajskega župana dr. Karla Lugerja, ki je bil populist in zagrizen antisemit in je na mladega Hitlerja naredil velikanski vtis. V knjigi Mein Kampf ga opisuje kot največjega nemškega župana vseh časov. (Vir: Delo, Sobotna priloga)

V lovu je užival. Tukaj je s svojo družino ob ubitem jelenu.

Na safariju je po Afriki pobijal vse po vrsti. Tukaj je ustrelil slona.

Slikano nekje v Aziji na lovi za tigrom.

Konopište na Češkem, kjer je imel svoj grad hrani še danes vse njegove trofeje

 

Ljubezen gre skozi želodec

Večina ljudi je dandanes zaljubljenih v hrano. Ljudje radi jejo vse kar dobro diši in je okusna. Razmerje med človekom in hrano je podobno razmerju v partnerstvu. Človek redko kdaj pomisli v iskrenost takšnega razmerja. Po navadi je tako, da se človek slepo zaljubi v hrano, ki mu te ljubezni ne vrača nazaj. Partnerstvo brez obojestranske ljubezni je obsojeno na propad. Tako je tudi s človekom, ki ljubi hrano zaradi katere je obsojen na dolgotrajno trpljenje in klavrni propad. Pomembno je, da si v življenju izberemo tisto ljubezen, ki nas bo vračala nazaj.

Presna palačinka s sadnim sladoledom

Nekako razumem, da je nezdrava prehrana privlačna, tako kot so lahko lepe manekenke privlačne za moške, ki iščejo partnersko ljubezen na osnovi lepega izgleda. Vendar videz velikokrat vara. Privlačnost se ne meri po zunanjosti. Tudi kratkotrajni užitki niso merilo za določanje kakovosti našega življenja. Večina ljudi, ki se prehranjuje z nezdravo prehrano trdi, da se ne more odpovedati užitkom, ki jih doživljajo med prehranjevanjem. Vendar kaj če obstajajo drugačni užitki, ki so bolj dolgotrajni in nimajo stranskih učinkov? Tisti, ki se prehranjujejo z zdravo rastlinsko prehrano uživajo celo življenje! Mar ni to boljša izbira, kot uživanje v nasladah nezdrave hrane, ki traja le nekaj minutah na dan? Žalostno je gledati ljudi, ki doživljajo vrhunec svojega življenja v tistih nekaj minutah, ko žvečijo hrano, ki jih bo kasneje zelo drago stala. Poleg tega kdo pravi, da ni užitka v tem ko ješ zrelo sadje in zelenjavo? Kdo pravi, da ni užitka v tem ko ješ zdravo pripravljeno rižoto, krompirjevo solato, paradižnikovo juho, fižol, koruzo, kvinojo, ajdovo kašo itd? Ljudje, ki so tako slepo zaljubljeni v svojo hrano so še bolj slepi, ko gre za drugo hrano, ki bi jih zagotovo ljubila bolje, če bi jo samo videli.

sadni sladoled v sladoledarni Koper

Ljubezen je nora stvar. Ko si zaljubljen vidiš enostransko. Vendar hvala bogu pridejo tudi dnevi streznitve. Takrat je čas, da spremenimo navade in damo priložnost rastlinski prehrani, predvsem sadju, zelenjavi, stročnicam, polnovrednim žitaricam in škrobu, kar nas bo definitivno imelo raje, kot meso, mleko, jajca, sir in ribe. Vse kar želim povedati je zelo preprosto: Jejte hrano, ki vas bo ljubila nazaj!

Spomnim se časov, ko sem jedel hamburgerje, pizze in kebabe, pohane zrezke in pečene čevapčiče, vedno me je pekel želodec. Očitno je, da me te ljubice niso preveč marale, zato sem jih raje nagnal in namesto njih začel razmerje z bananami, jabolkami, breskvami, malinami, lubenicami, krompirjem, rižem, koruzo, solato in glej ga zlomka, naenkrat sem se počutil bolje. Naenkrat sem končno občutil kaj pomeni biti ljubljen. Vidite kako pozitivna je lahko tista prava izbira v življenju. Zato jejte hrano, ki vam bo vračala tisto, kar je bistveno v življenju, to je ljubezen.

Sveže fige iz Primorske

Ljubezen je nekaj lepega in sladkega, sploh če radi jeste sadje, tako kot jaz. Zato ljudem, ki me sprašujejo kaj naj naredijo, ko se slabo počutijo, vedno rečem: poiščite si ustreznega partnerja, to je ustrezno razmerje v prehranjevanju, ki pa je definitivno v rastlinski prehrani. Nekateri bojo rekli, da se lahko kljub temu, ko jejo meso in živalsko hrano počutijo dobro, vendar ne pozabite, da so taki občutki zelo varljivi. Tudi jaz sem se počutil dobro, ko sem jedel svojo pizzo s šunko, dvojnim sirom in pršutom ali pa hamburger s sirom in ocvrtim krompirčkom, ampak kasneje sem bil zaradi tega celi mesec prehlajen, imel sem zaprt nos, boleče grlo, vročino, glavobole, polno mozoljev na obrazu in hrbtu, da ne omenjam še svojih prebavnih težav in številnih neprespanih noči. Skratka, če je to vaše idealno razmerje, potem vam res ne morem pomagat. Vendar, če vas zanima kako mi zdaj gre vam lahko pokažem, da se danes počutim bolje, kot kdajkoli prej in zares uživam v tem kar počnem. Moja hrana je danes enako dobra in okusna kot prejšnja, vendar s to razliko, da mi ta hrana vrača ljubezen nazaj, zaradi česar se počutim veliko bolje. Vsi, ki me poznajo to lahko občutijo in opazijo, zato mi nihče nikoli ne soli pamet. Za tako odločitev moraš imeti jekleno voljo. Vendar tudi to ni problem, če želiš biti srečen in zdrav. Zato vam lahko samo rečem jejte rastline in uživajte v svojem življenju. Lepo je ljubiti in biti ljubljen.

Kakšna je razlika med veganstvom in zdravo rastlinsko prehrano?

Svet je vzelo kratkem času obkrožila nekakšna bizarna novica, da so v Avstriji izvedli raziskavo, ki naj bi dokazovala, da so vegetarijanci manj zdravi od vsejedcev? Malo morgen! Kot prvo bi rad poudaril, da nihče nikjer ne omenja, da je vegetarijanstvo ali veganstvo najbolj zdravo oblika prehranjevanje na svetu. To razliko bi rad najprej malo bolj razčistil. Za vegetarijance je nasploh zelo značilno, da jedo nezdravo prehrano, saj se na njihovem jedilniku najdejo tudi jajca, mleko in ribe, kot tudi mnoge druge sladkarije, ki niso prava izbira za človeka, ki bi strmi k vitalnem in zdravem življenju. Če grem naprej lahko zapišem, da tudi izdelki, ki so označeni kot “vegan“ niso ravno zdrava izbira. Vem, da me lahko sovegani zaradi tega napadejo in kritizirajo, ampak dejstvo ostaja, da večina veganov še naprej konzumira nadomestke za meso in mleko ter ostalo predelano hrano, ki je nabita z rastlinskimi maščobami. To po mojem mnenju nikakor ni v ponos oznaki vegan, ampak tega trenda v prihodnje ne bo mogoče ustaviti. Trg se ravna po potrošnikih in povpraševanju. Če bodo ljudje želeli več vegan hrane, to je predelane rastlinske hrane, jo bodo vsekakor dobili. Mimogrede hrana označena kot "vegan" nima nobene veze z zdravo prehrano o kateri tukaj govorim. Mogoče se kje najdejo izjeme, ampak pustimo to na stran. V tem zapisu govorim na splošno zaradi boljšega razumevanja. Ne postavljam se na stran nobene dogme, ampak na stran znanstvenih argumentov in dejstev. 

V praksi nezdravi vegani  jedo čips, pijejo kokakolo, pivo, vino in si prižgejo še kakšen čik, ker jim tako paše in s tem iz mojega vidika ni nič narobe. Vsak ima svobodno voljo in sam izbira način življenja. Jaz samo pravim, da ne moremo trdit, da je veganstvo absolutno zdrava izbira za človeka, ker potem nastane zmeda, ki je obkrožila svet s to kvazi avstrijsko raziskavo. Veganstvo je kljub slabostim oznake "vegan" na etiketi hrane še vedno najbolj etična in po razumu bolj zdrava izbira kot brezobzirno vsejedstvo. Vendar žal to ni povezano z telesnim zdravjem o katerem govori raziskava, zato je treba ločit zrno od plevela preden prehitro naredimo površen zaključek kot nam ga vsiljuje t.i. avstrijska raziskava. 

Tudi jaz sem vegan, saj mi etika veliko pomeni. Ne zdi se mi razumno pobijati in jesti trupla zaklanih živali ali drugih živalskih produktov, vendar se mi vseeno zdi, da je treba poskrbeti tudi za sebe, zato jaz izbiram polnovredno rastlinsko prehrano, ki dobro učinkuje na moje počutje in delovanje. Zdrava rastlinska prehrana je za mene bolj korekten naziv tega kar počnem, če iščemo nekaj kar je najboljši približek zdravemu prehranjevanju na svetu. Zdrava rastlinska prehrana pomeni, da ne ješ predelanih rastlinskih produktov in ne dodajaš rastlinskih stiskanih olj (tudi hladno stiskanih) ali drugih umetnih snovi, temveč ješ polnovredno sadje, zelenjavo in škrob. Pomembno je le, da so v igri originalne rastline, ne pa zapakirane embalaže z oznako vegan ter cigareti ali alkohol, ki je tudi brez te etikete jasno rastlinskega izvora. 

Zdrava rastlinska prehrana se osredotoča na prehrano, medtem ko se veganstvo po svojem bistvu osredotoča na etiko in moralo, zato je veganska izbira temu primerno prilagojena. Torej ni dobro, da mešamo veganstvo ali vegetarijanstvo, ki je v bistvu ideologija moralnih načel z izbiro prehranjevanja! Tega ljudje ne razumejo najbolje, zato se tukaj že ponavljam. Veganstvo je ideologija, če hočete, zdrava rastlinska prehrana pa način prehranjevanja.   

Rastlinska prehrana je za vse vegane posledica etičnih načel, ki pa je lahko zdrava ali pa ne. Zato izsledki avstrijske raziskave za moje razumevanje niso relevantni, saj je opravljena preveč na splošno. To ni raziskava, ki bi temeljila na večletnih opažanjih, ampak je trajala le en dan! Tega vam strici seveda niso povedali. Na drugi strani imamo Kitajsko študijo, ki je plod 20 letne raziskave ter nešteto drugih študij, ki dokazujejo nasprotno, in to je, da so rastline uber alles! Treba je brati znanstveno literaturo, ne pa časopisne članke.  

Torej rastlinojedci, ki izbiramo polnovredno prehrano smo bolj zdravi in živimo dlje od večine populacije, ki jih zdrava prehrana ne zanima. Za dokaze se prosim obrnite v branje omenjene literature. Sploh Kitajske študije. V vsakem primeru mi ta avstrijska raziskava zelo smrdi po mesni propagandi, saj veste, ljudje radi poslušajo dobre novice o svojih slabih navadah…poleg tega sem blizu Avstrije doma in zelo dobro poznam njihove navade... samo da se bašejo s klobasami in so najbolj srečni s pirom v roki, zato mene niso prepričali. 

Bodi sprememba in ne zloba, ki jo želiš videti pri drugih

Človeka je treba razumeti na točki kjer se nahaja. Ko sem jaz prvič odkril rastlinsko prehranjevanje nisem mogel razumeti zakaj se ljudje mučijo s tako prehrano? Imel sem premalo informacij ter veliko vprašanj in skoraj nič odgovorov. Tisto malo kar sem poznal je izhajalo iz predsodkov, poleg tega je bilo veliko nasprotujočih informacij. Vendar nisem kolebal, ko se je bilo treba odločiti za spremembe. Dobro sem vedel, da bom samo z lastnimi izkušnjami presegel vsa nasprotja, ki so me do takrat še begala. Tako sem se nenadoma odločil, da bom čez noč spremenil svoje navade in slabo prehranjevalne. Iz vsejedca sem se spremenil v (najprej) pravega presnega vegana. Ciljal sem seveda na najboljše in pri tem uspel. Nisem se spremenil samo po tem kaj jem, temveč tudi po načinu razmišljam. Takrat sem se začel korenito spreminjati. 

Lucija pri Forma vivah. Moj priljubljen kraj. Izklesano telo z rastlinskimi beljakovinami

Slučajno je bil tisti dan, ki sem ga določil za datum spremembe ravno 1. april. Praznik norcev! To je bilo pred štirimi leti. Takrat so se mi vsi smejali, ko sem naznanil svoje spremembe, saj so mislili, da jih vlečem za nos. Danes vsi, ki me poznajo dobro vejo, da mislim resno. Ostajam še naprej zabaven in normalen človek, vendar z drugačnim jedilnikom. Zdaj ko pomislim za nazaj o vseh ovirah in nasprotjih, ki so me takrat begale mi je čisto jasno, zakaj ljudje niso razumeli in mnogi še danes ne razumejo kaj je bistvo mojega početja in delovanja. Večina ljudi gleda samo na svoje sebične interese in kratkotrajne užitke. Ne zanimajo jih posledice teh početji. Vsi gledajo na življenje kot na nekaj, kar je treba izkoristit do konca in uživat v vseh možnih užitkih. Življenje smo preveč materializirali in ga zožili na trenutne užitke in potrebe, ki nas vodijo v bolečo smrt. V bistvu je življenje nekaj več, kot samo zapravljanje časa za računalnikom, televizijo, popivanjem, prehranjevanjem in seveda čakanjem na smrt. Življenje za mene pomeni velika priložnost, da se vsestransko razvijam in samouresničujem.  Pred štirimi leti si tega nisem znal predstavljati. Bilo mi je tuje, da bi vsako jutro telovadil, saj sem se iz postelje privlekel za računalnik ali v kuhinjo. Pred štirimi leti si nisem mogel predstavljati, da ne bi šel s prijatelji čez vikend na kako pijačo v gostilno ali na slasten hamburger. Niti v sanjah si nisem mogel predstavljati, da bom obdeloval zemljo in prideloval svojo zelenjavo. Tega je še več… Skratka odkar sem spremenil svojo prehrano je postalo moje življenje bolj  zanimivo in pestro, da mi skoraj nikoli ni dolgčas. Zdaj ko pomislim za nazaj mi je jasno, zakaj sem toliko pil in se zabaval na raznih "gavdah". Ker mi je bil dolgčas. Zdaj svoj čas bistveno bolj učinkovito zapravljam. To se tudi opazi. Postajam bolj zrel in odgovoren. Ljudje me tudi drugače jemljejo. Včasih se mi zdi, da me jemljejo kot nekega modrega starčka z dolgo belo brado, ne pa njihovega vrstnika. Morda že malo pretiravam, ampak pišem zgolj kako se počutim. Nič mi ne manjka.  

Danes se vsi ljudje, ki jih poznam samo še jezijo in sekirajo, ne rečem, da nimajo dobrega razloga, pravim le to, da nihče od teh ne izkoristi priložnosti, ki jih nudi življenje, da bi preusmeril svojo energijo in pozornost na sebe in se poskušal spremenit. Zato pa prenašam svoje informacije in dognanja na vse, ki jih to zanima, da bi takšne informacije dosegle širšo publiko, predvsem tiste, ki se nahajajo na podobnem razpotju kot jaz pred štirimi leti, da bi si lahko pomagali sami izboljšati svoje življenje, kjer ne bi rabili nobenih nadzornikov, učiteljev, gurujev ali kakih drugih avtoritet, temveč samo svojo pozitivno življenjsko moč in voljo, da naredijo nekaj koristnega za sebe. Vsaj poskusijo lahko! Kdor ima voljo najde pot, kdor pa volje nima bo vedno iskal izgovore. Zato prisila nikoli ne pride v poštev in ne pomaga, človek se mora odločit sam. Po tem se najbolj razlikujem od drugih, ki preveč agresivno zagovarjajo svoj prav. Jaz lahko samo pomagam z navdihom in kakšnim nasvetom, tisto strmino vzpona sprememb boste morali prehoditi sami…Kako je že rekel Gandi? Bodi sprememba, ki jo želiš videt pri drugih! 

Pravi nasveti za normalno prehranjevanje

Ko poslušam razne prehranske strokovnjake in slabo podkovane zdravnike, ki govorijo o "najboljši prehrani za človeka" me najbolj zmoti kadar svoje nasvete skrbno zavijejo v nek celofan zvenečih besed. Veliko strokovnjakov omenja pomembnost beljakovin in maščob v naši prehrani, nikoli pa točno ne razložijo kaj dejansko to pomeni v naši praksi? Malokdaj nanese govor na Ogljikove hidrate, ki so daleč najpomembnejši vir kalorij za človeka in se nahajajo v rastlinah.

Danes večinoma demonizirajo OH, ker žal, kot pravi en moj dober kolega, ne znajo ločiti "nevtrona od feferona" in mečejo vse OH v en koš! To še zdaleč ni edini problem. Največji problem je v tem, ker ne povejo odkrito kaj dejansko ljudem priporočati. Morali bi povedati takole: "ljudje, jejte več živali za zdravje in dobro počutje, ponujamo vam sveže krvave izdelke direktno iz klavnice, kjer še kri teče iz mesa". Veste kako absurdno bi se to slišalo? Ljudje, ki govorijo o pomembnosti beljakovin in maščob, zlasti živalskih, bi morali povedati resnico: "pojejte čim več živali" ali še bolje "pojejte čim več mrtvih trupel". Vendar bi v tem primeru maske padle, vklopil bi se moralni alarm, ljudje bi spregledali, zato je bolje zaviti v celofan in povedati v klasični obliki; "jejte meso, mlečne izdelke in ribe", namesto "jejte mrtva tkiva ali mišice ubitih živali" itd....pa dober tek vam želimo.... Tako pač ne gre!

Ljudje so navajeni, da poslušajo besede, ki so tako prežvečene, da nimajo več nobenega pomena. Če takim nasvetom dodamo ustrezen predznak se takoj spremeni pomen izrečenega, saj normalen človek najprej pomisli na moralne zadržke. Zato pa izumljajo razne nove diete z zvenečimi imeni, ki vsi temeljijo na truplih ubitih živali, tega pa nam ne povejo, saj znajo vse dobro zavijat v celofan, ki je za mene preveč prozoren, da bi nasedal tem zvijačam....Jaz vam pravim naslednje: Ljudje božji, JEJTE RASTLINE! Naj bodo čim bolj sveže v obliki zrelih sadežev in čim bolj hrustljave v obliki solat. Jejte tudi krompir, riž, koruzo in ostalo škrobnato zelenjavo, jejte vse kar je rastlinsko in polnovredno, izogibajte se olju in predelani hrani in dajte prostora svežini, da boste lažje zadihali...ne pozabite na sonce in gibanje...za to umetnost pa res ne rabiš odkrivat neke nove znanosti...tako preprosto se to sliši.

Rdeči riž in zelenjava

Je škropljeno sadje res tako nevarno?

Včeraj se je razplamtela zanimiva debata v eni od skupin na socialnem omrežju FB, kjer so se ljudje spraševali koliko je varno sadje, ki ga kupujemo v trgovinah? Za primer si vzemimo banane. Dejstva kažejo, da je sadje večinoma škropljeno. Edina izjema so ekološko pridelane vrste sadežev, čeprav so tudi slednja lahko škropljena v nekem razumnem obsegu. Ljudje se upravičeno sprašujejo, če je potrošnja škropljenega sadja vrana za naše zdravje? Definitivno nisem zagovornik škropiv in ostalih strupov, ki jih uporabljajo za pridelavo sadja in zelenjave. Razumem, da je to neka nujnost, če ne želimo, da kmetje bankrotirajo zaradi pojava kobilic in drugih jedcev sadja, ki ga ne plačajo. Osebno prisegam na lokalno pridelano sadje, kolikor si ga sploh lahko privoščim. Vendar sem tudi realen in kadar to ni mogoče priporočati vsem delam kompromise in kupujem v trgovinah. Vseeno se pa sprašujem kaj bi se zgodilo, če bi recimo čez noč ukinili škropljenje? Bi sploh še imeli toliko sadja in zelenjave na razpolago, kot ga imamo zdaj? Škropiva se ne uporabljajo zato, da bi namerno zastrupljali našo hrano, ampak da bi zaščitili rastline pred naravnimi škodljivci, da pridelki ne bi propadli in da bi lahko jedli poceni in raznoliko hrano. Se strinjam, da s škropivi danes preveč pretiravajo, ampak alternativa je znana vsem.

Navadne banane

Jaz mislim, da moramo določene stvari vzeti v zakup. Če si nekdo ne privošči 100% ekološko in lokalno pridelano hrano, kar je še vedno alternativa za vse, to še ne pomeni, da tisti, ki kupujejo navadno sadje jejo “strupeno hrano“. To je preveč enostavna posplošitev. To kar si eni privoščijo, da razglašajo recimo neke banane za “absolutno zlo“ je navadno PRETIRAVANJE in STRAŠENJE ljudi. To je za mene diverzija oz. preusmerjanje pozornosti. Glavni problem je potrošnja mesa, mleka, jajc, sira in rib. Koliko ste naredili na tem, da ste ljudi odvrnili od teh živil? Jaz sem naredil veliko. Torej niso škropiva največji problem tega sveta, ampak druge stvari.

Zanimivo se mi zdi, da večina ljudi, ki obsoja uvoženo sadje ker naj bi "proizvodnja onesnaževala okolje in ljudi", sama uporablja telefone, računalnike, televizorje, avtomobile, prevozna sredstva, poceni obleke itd. Vse našteto je še bolj škodljivo za naravo, okolje in ljudi, kot sama proizvodnja banan. Mimogrede naj omenim, da je največji onesnaževalec okolja predvsem živinoreja in ne plantaže banan, čeprav so škropljene. Kadar pride do teh dilem se jaz vedno vprašam kaj je dobro za naš planet? Kupovanje banan definitivno ni problem tega planeta, prej bi rekel, da je problem kupovanje mesa, mleka, jajc, rib in seveda bela tehnika, avtomobili, tekstil itd. Zaradi nafte in plina potekajo krvave vojne po svetu. Kmalu se bodo začeli bojevati za vodo. Zaradi bele tehnike poteka lov na redke minerale, kar povzroča pobijanje ljudi in uničevanje narave v Afriki in Aziji, skratka daleč od naših oči. Nošenje poceni tekstila povzroča izkoriščanje ljudi v Aziji in zastrupljanje človeka, ker je poceni tekstil obdelan z raznimi kemikalijami, kar ljudje dajo na sebe….skratka problem niso škropljene banane, niti bela tehnika, gorivo itd, ampak naš potrošniški sistem, ki vse to omogoča.

Če bi radi spremenili svet se raje organizirajte v kako revolucionarno stranko, vendar je vprašanje koliko lahko Slovenija  vpliva na spremembe v Evropi? Skratka ne preostane nam veliko možnosti. Zato se jaz s tem ne obremenjujem in se raje posvečam sebi in svoji osebni rasti. Prepričan sem, da se bodo ljudje v prihodnosti spremenili, če bomo na njih vplivali s pozitivnim zgledom. Druga opcija je prisilno spreminjanje, kar ni dobra stvar. Mogoče se bodo pa okoliščine spremenile in se bodo ljudje prisiljeni spremeniti ker ne bo drugih možnosti. Bomo videli. Jaz sem mnenja, da strašenje ljudi ne bo pripomoglo k temu, da bi se kaj spremenilo na bolje. Kvečjemu jih preganjamo kar nikomur ne koristi. Zato je potrebna velika potrpežljivost, razumevanje in ljubezen. Tega je pa danes premalo. Spremembe se bodo zgodile po mirni poti ali iz nuje. 

In kakšen je odgovor na ključno vprašanje? Je torej škropljeno sadje sploh zdravo? Seveda ni, ampak moramo se vprašati v kolikšni meri ni zdravo? Definitivni je tako sadje 100 krat bolj zdravo od mesa, mleka, jajc, sira, rib in predelane junk food hrane. Tukaj se ne gre za puritanstvo, ampak za izbiro manjšega zla. Jaz zato jem sadje, ker vem, da je to manjše zlo, ne zato ker je to absolutno dobro. Jaz se zavedam, da izbiram manjše zlo, ne pa absolutno čistočo. Mnogi ljudje iščejo nek raj in 100% čistočo, kar se meni zdi nemogoče. Včasih je tudi ekološka hrana sumljivega porekla. Včasih tudi na našo zemljo nanese kakšne strupe, pa se tega ne zavedamo. Včasih tudi zadihamo strupen zrak pa smo kljub vsemu živi. Absolutno dobro na tej zemlji ne obstaja, vedno so kje kakšni kompromisi s katerimi se moramo sprijazniti. Enako je v partnerstvu, politiki, delu in povsod. Poleg tega imamo ravno zaradi tega imunski sistem, ki nas ščiti. Zato pa je bistveno, da jemo zdravo prehrano, ki ni predelano in je čim bolj sveže, da ojačimo delovanje našega imunskega sistema, ki nas ščiti pred vsemi negativnimi zunanjimi dejavniki. Sadje nam definitivno pomaga, ker vsebuje manj strupov v primerjavi z drugimi predelanimi ali živalskimi živili in se hitro prebavi, kar telesu omogoča dovolj časa, da obračuna z škodljivci v telesu. 

Skratka IMEJTE STANDARDE, to vam hočem povedat. Imejte realno lestvico vrednot. Ovrednotite svoje delovanje in vpliv na okolje. Ne se z glavo skozi zid zabijat. Mene ne skrbijo moje izbire, ki jih delam na prehranskem področju. Čeprav kupujem škropljeno sadje. Bolj bi moralo skrbeti moje sosede, sorodnike, someščane in mnoge druge, ki so svetlobna leta za mano, kar se tiče razumevanja zdravega življenja. Zakaj bi se moral jaz sekirat zaradi svojih mikroskopskih napak, ko pa večina ljudi dela megalomanske napake in se za to sploh ne sekirajo? To je podobno kot če bi na kupu smetja sadil rožice. Delajte na sebi, bodite pozitivni in potrpežljivi, pridelujte si svojo zelenjavo, če morete, kupujete ekološko in lokalno, če je mogoče, jejte čim več sadja in zelenjave, da boste žareli od zdravja in ni vrag, da bodo ljudje enkrat to opazili in rekli: “mogoče pa še jaz začnem tako živeti“. To je naš cilj. Samo to sem želel poudariti. Nič osebnega, samo povem svoje mnenje. Ne se prepirat. Radi se imejte!

Ne se obremenjevat z malenkostmi, zaživite in dihajte s polnimi pljučami

Zakaj jemo hrano? Da zadovoljimo potrebo po energiji!

Največja neumnost v prehranskem svetu je poudarjanje posameznih hranil v prehrani. Človek ne je hrano zato, da bi zadovoljil potrebe po vitaminu C, B, K, E, fitonutrientih, antioksidantih, klorofilu, encimih in podobno. To je le stranske potrebe prehranjevanja. Človek potrebuje hrano za ENERGIJO. Največji porabnik energije pa niso naše mišice, ampak možgani. Vse funkcije delovanja telesa se odvijajo v možganih. Najboljša hrana za možganske celice so OH! Vse specifično kar potrebuje telo se lahko sintetizira v jetrih ali se sproti najde v prehrani. Presna hrana ni ugodna za človeka, ker vsebuje encime, ampak zato, ker jo telo relativno hitro prebavi in prihrani na energiji. Kuhan škrob je podobna zgodba, saj telo izkoristi energijo kompleksnih OH za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. To nedvoumno dokazujejo prakse številnih zdravnikov po svetu, ki svoje paciente prehranjujejo z izključno škrobno prehrano in zelenjavo.

Najslabša hrana so predelani Ogljikovi hidrati (OH), ki vsebuje prekomerne količine predelanih maščob, soli in drugih ojačevalcev okusa. Človek se najbolje počuti na prehrani, ki temelji na nepredelanih OH. Sodobni ljudje nismo bolni zato, ker pojemo preveč OH, tako nam pridigajo nekateri prehranski guruju, ljudje so bolni zato, ker pojejo preveč predelanih OH v kombinaciji z izoliranimi maščobami in beljakovinami. Vsa živalska hrana sodi v isto kategorijo predelanih in zdravju škodljivih živil. Podobno je s predelanimi rastlinskimi izdelki, kot so recimo razne vege klobase, zelenjevani, sojini ali žitnimi polpeti, vege paštete, majoneze, beli kruh in vsa olja, ki so vedno dodana ali pa jih sami dolivamo na vrh solate.

Najboljša alternativa po mojem mnenju je sveže, sladko in zrelo sadje. Skoraj ne poznam človeka, ki bi zavrnil kaj sladkega. Če sladkega sadja ni na izbiro, je druga najboljša izbira kuhan škrob: krompir, rjavi riž, koruza, stročnice, polnovredna žita z dodatkom zelenjave. Spet najslabša izbira so živalski izdelki (meso, mleko, sir, ribe) ali predelani rastlinski izdelki (vege polpeti, namazi, sladkane pijače). Kdor išče zdravje bo zbral polnovredne izdelke. 

Pretirano poudarjanje posameznih hranil v prehrani pripomore k zamegljevanju bistva prehranjevanja. Seveda so pomembni vitamini, encimi in vsi ostali mikronutrienti. Niso pa bistvo vsega. Človek je zaradi potrebe po energiji. Ljudje mislijo, da lahko zadovoljijo svoje potrebe po zdravju z dodajanjem raznih prehranskih dodatkov, praškov in drugih čudežnih napitkov v svojo prehrano. To so marketinški triki. Nič seveda ni narobe, če to delate, ampak ni to zdaj tako neobhodno kot vnos OH v telo.

Človeštvo je več tisočletji preživelo ob enolični prehrani. Če bi bili odvisni od pestre ponudbe mikronutrientov bi v naši evoluciji, ki je dolga več milijonov let morali po vseh pravilih izumreti. Nikoli ni bilo večjega izobilja hrane kot danes, ampak ravno danes smo ljudje bolj bolni kot kadarkoli prej v svoji zgodovini. Čeprav imamo idealne pogoje za izključno rastlinsko prehranjevanje se utapljamo v prehranjevanju z živili živalskega izvoda. V trgovinah najdemo hrano, ki jo naši predniki nikoli niso videli ali okusili. Zato lahko izboljšamo kvaliteto svojega življenja in podaljšamo življenjsko dobo samo, če bomo imeli potrebno znanje. Zakaj ne bi izkoristili to prednosti v svojo prid? Na vas je, da se odločite kako boste živeli. 

Pečen krompir brez olja in rjava leča z gobicami

Katera oblika prehranjevanja je optimalnejša? Presna po Doug Grahamu ali škrobna po Johnu McDougallu?

Večkrat si zastavljam vprašanje ali je bolje jesti presno ali kuhano rastlinsko prehrano. Odgovor seveda ni preprost. Obe varianti sta dokazano uspešni in pomagajo izboljšati počutje. Vendar smo si ljudje različni. Pod “različni“ seveda ne mislim na tip metabolizma ali krvne skupine, temveč smo različni po željah in okoliščinah v katerih živimo. Če hočeš vztrajati na svoji poti moraš bit samostojen in odgovoren človek. To je velikokrat v nasprotju z osnovno potrebo človeka, saj smo družabna bitja. Skupno prehranjevanje je nekaj pomembnega in ritualnega. Kadar se med člani istega gospodinjstva zaradi prehrane ustvarijo zidovi, je to slab začetek. Redki so primeri, kjer se družina skupaj odloči za spremembe. V takšnih primerih je bistveno lažje uspevati, saj ne prenašaš psihološkega pritiska drugih in te ne prevzemajo jeza in žalost zaradi nerazumevanja ostalih. Skratka v prehranjevanju je pomemben psihološki vidik, kako se počutiš zaradi drugih. Bolj kot se ljudje sekiramo zaradi drugih, slabše se počutimo ne glede na to kaj jemo. Zato je pomembno, da se počutimo sproščeno v tem kar delamo, da nismo zategnjeni in da smo veseli. Človek ne živi enkrat, živi vsak dan, samo enkrat se umre. Zato je prav, da si damo vsak dan novo priložnost in začnemo na novo živeti.

Tehničen odgovor na zastavljeno vprašanje, kaj je optimalnejše, bi seveda bil drugačen. Iz vidika okusa bi po mojem mnenju zmagal Graham in presna varianta, saj je sadje, če je dovolj zrelo že samo po sebi okusno. Tudi McDougall je okusen, vendar je pot do okusa daljša, saj moraš hrano kuhati in pripravljati, poleg tega se lahko še opečeš. Vseeno je McDougall enako okusen in predvsem nasiten režim prehranjevanja, če nimamo najboljšega sadja na izbiro. Drugi vidik je cena. Dejstvo je, da je lahko Grahamov presni model zelo drag način prehranjevanja za današnjega človeka v krizi, zato je lahko na dolgi rok vprašljiv in zahteven. Kdor nima dobrih vez v trgovini ali na tržnici mora imeti debelo denarnico, drugače si obsojen  na vsakodnevni lov na poceni sadje, ki ga nekatere trgovine prodajajo, pa še tu moraš imeti srečo. V tem primeru zmaga McDougall, kjer ne rabiš imeti posebnih vez ali sreče, da kupiš škrobna živila, ki so poceni in dostopna vsakomur.  

Tretji vidik je obremenjenost. Za McDougalla se ne rabiš preveč obremenjevati, saj ti na koncu vedno ostane riž, krompir in zelenjava, ki lahko z malo inovativnosti vsakega zadovolji. Ne rabiš se bati za zalogo, saj so glede na dostopnost na voljo neskončne zaloge. Pri presni varianti si stalno obremenjen s tem koliko imaš sadja na zalogi in si prisiljen misliti v naprej, tudi več tednov v naprej, saj mora sadje dozoreti še preden ga uživaš, da je okusno, če je nezrelo pač ni dobro. Skratka na presni moraš biti dober organizator in logistik. Imeti moraš posebno zorilnico sadja. Če živiš sam ali v družini, kjer počnejo enako je to lažje, kot če si soočen z nasprotovanjem. Vendar če imaš željo in jasen cilj je na presni hrani malenkost tako živeti. Dovolj odločen moraš biti in seveda moraš imeti dovolj dober dogovor s svojim sadjarjem.

Če potegnem črto in se vprašam kaj je zdaj sploh optimalno lahko vidim, da je res odvisno od tega kakšen tip človeka si. Odvisno je tudi od tega  kaj sploh želiš doseči s takim načinom prehranjevanja? Obstaja še ena varianta, da poskušaš kombinirati oba sistema prehranjevanja. Torej presno po Grahamu in kuhano po McDougallu. Recimo: zjutraj in čez dan ješ sadje, proti večeru pa kuhan obrok. Vendar sem opazil, če poješ čez dan premalo hrane se lahko zvečer pojavi volčja lakota, kar pripelje do prenajedanja, zato je treba pazit. Pazit moraš tudi na to, da ne misliš preveč na hrano, ker to ni bistvo takega prehranjevanja. Morda se sliši zoprno, saj ves čas govorim o prehrani, ampak pojme moraš imeti razčiščene. Bistveno je, da se počutiš dobro in da si zaradi tega razbremenjen, saj ti nov način prehranjevanja omogoča boljše udejstvovanje na drugih področjih življenja. Ne živimo zato, da jemo, ampak jemo, da bi lažje živeli. Zato jejmo čim bolj zdravo, da smo lahko manj obremenjeni in da se bistveno bolje vsestransko angažiramo. Pa naj bo prva, druga ali kombinirana varianta prehranjevanja, faktor osebnega zadovoljstva je glavni cilji. 

Priporočila dr. Johna McDougalla

Dr. John McDougall je na svojem FB profilu objavil naslednji sestavek, ki sem ga za namen informiranja in ozaveščanja ljudi o zdravi rastlinski prehrani prevedel v slovenščino:

Maščobe in olja imajo vlogo »metaboličnega kapitala«, ki se shranjuje v telesu za primer lakote (kar v svojem življenju še nisem doživel). Maščobe in olja so po kemični sestavi (maščobne verige in maščobne kisline), pripravljene na brezskrbno shranjevanje zalog v vašem telesu v obliki maščobnih tkiv; tako gredo naravnost iz ust do vaših bokov. Prenos je silno preprost, da prvotna kemična struktura maščob ostane nespremenjena. Tisti ljudje, ki redno jedo ribe imajo v svojem telesu shranjenih veliko omega 3 maščobnih kislin, tisti, ki se prehranjujejo z margarino imajo shranjenih veliko trans-maščob.  Poleg tega se maščobe in olja, ki jih jemljemo na redni dnevni bazi izločajo skozi kožo, kar povzroča mastno, aknasto in z ogrci prepojeno kožo. Le majhen delež maščob se v prehrani na dnevni bazi uporabi za energijo. - dr. John McDougall

Po priporočilih promotorjev zdrave rastlinske prehrane delež maščob ne bi smel presegati več kot 10% vseh dnevno zaužitih kalorij. Problem je v tem, ker je večina rastlinskih produktov, ki jih kupujemo na dnevni bazi tudi v vseh trgovinah z "zdravo prehrano" že predelanih. Ta živila so v prepojena z olji in maščobami (nima veze tudi če so hladno stiskana), povrhu si ljudje polivajo olivno olje na solate in pražijo priljubljeno prehrano na kokosovi maščobi. Take navade porušijo idealna razmerja v prehrani.

Bistvo zdrave rastlinske prehrane je v tem, da se ne uporabljajo olja ali druge predelane maščobe. Uživajo se nepredelana živila, torej polnovredna prehrana kakor je dostopna v naravi, le da jo je potrebno skuhati. Jejte rastlinsko prehrano brez dodanih olj in procesirane prehrane in boste imeli zdravje. Kar se tiče oreščkov, semen in drugih podobnih živil, ki so po naravi bolj maščobne, se lahko uživajo v majhnih količinah. Ena pest oreščkov ali dve žlici semen na dan je dovolj za človekove dnevne potrebe. Kdor želi živeti zdravo življenje bo sledil priporočilom McDougalla ali Grahama, ki predlaga bolj preprosto sadno obliko prehranjevanja, kot najboljši vir kalorij za človeka. Izbira je torej vaša. Lahko sicer ignorirate ta priporočila, ampak potem sami odgovarjate za svoje zdravje. Vendar je zdravje naša pravica, zato je prav, da smo o tem dobro informirani. 

Dr. John Mcdougall in njegova žena Mary.