torek, 26. december 2017

PINGVINSKI OTOK



Gre za satiričen roman, ki ga je napisal francoski avtor Anatole France pred več kot stotimi leti in je bil celo nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost. Zgodba se prične s pristankom ostarelega, gluhega in slepega meniha Maela na otoku pingvinov. Maela naj bi pri misijonarskem delovanju zavedel Satan, da je zamenjal pingvine za ljudi in jih prekrstil v kristjane. Zaradi tega so v nebesih dobesedno obnemeli. Pojavilo se je resno teološko vprašanje: kaj storiti s krščenimi pingvini? Je krst sploh veljaven? So živali lahko krščene? Ali imajo živali svojo dušo? Tudi sam Bog ni vedel kaj storiti: preklicati pingvinsko krstitev ali jo sprejeti? Zato je sklical nujen posvet najvišjih svetnikov, angelov in teologov, ki so živeli z njim v nebesih, da izrazijo svoje mnenje o pereči temi ali sprejeti pingvine za kristjane ali ne? Izkazalo se je, da so tudi njihova mnenja močno deljena. Zato je Bog presekal "gordijski vozel" neskončne debate in sprejel odločitev, da bo pingvine preprosto spremenil v novo vrsto ljudi na zemlji. Vsak pingvin je tako dobil svojo dušo in s tem se je začela zgodba o deželi Pingvinov.

Kljub božjemu blagoslovu so se začele stvari naglo komplicirati. Pingvini so postajali čedalje bolj nasilni in nemoralni. V svojem razvoju so postajali podobni ljudem v najslabšem možnem pogledu. Knjiga je v bistvu analogija človeške zgodovine in avtorjev javni protest zoper ustaljeni kapitalistični red, ki je vse ljudi na svetu spreminjal v razčlovečene pošasti, ki so znale samo še hrepeneti po nasilju in krvi. Tako je avtor s pomočjo pingvinov, ki veljajo za miroljubna in nežna bitja, prikazal kaj vse lahko človeštvu naredijo vplivi religije, kapitalizma in tržnega gospodarstva. Avtor se v knjigi osredotoča na bistvene točke človeške preteklosti. Začne z nastankom privatne lastnine, ki jo šteje kot začetek zla med pingvini, potem nadaljuje skozi antiko, srednjim vekom, renesanso in modernim časom, kjer nakaže temačno smer razvoja pingvinov v prihodnosti. Zgodba je polna satiričnih in ciničnih primerov iz naše preteklosti. Vsebuje dosti fiktivnih likov, saj omenja tudi zmaje in druga mitološka bitja. Mnoge nastopajoče osebe in dogodki močno spominjajo na znane zgodovinske osebnosti. Zato je priporočljivo poznavanje francoske zgodovine za boljše razumevanje zgodbe. Sploh kar se tiče razumevanje Dreyfusove afere na začetku 20. stoletja. Slednjo zgodbo je avtor briljantno osmešil, ko je primerjal skrivnost, ki naj bi jo nedolžni Dreyfus ukradel in prodal Nemcem kot navadno balo suhega sena...

Ženske so v romanu sicer prikazane v pozitivni luči. Moški pingvini so tisti, ki zanetijo vojne in uničevanja, ženske pingvinke po navadi takšno nasilje ustavijo ali pa rešijo pingvine pred kakšnim lačnim in krvoločnim zmajem. Roman je bil napisal leta 1908, torej v času, ko ženske v Evropi in svetu še niso imele nobenih političnih pravic ali enakopravnosti. Zato je zanimivo spremljati avtorjev protest zoper ustaljeno patriarhalno družbo, ki je svoj zlom doživel točno tako, kot si ga je avtor v knjigi zamišljal, to je z vojno in popolnim uničenjem. Avtor demonizira urbana in razvita mesta, kot kraje kjer ženske postanejo prostitutke in razlog za vojne. Zato avtor poveličuje podeželje, kjer ljudje še živijo moralno in pošteno življenje. Tam so ženske še najbolj poštene.  

Avtorjeva vizija t.i. Pingvinije je pesimistična in strašljivo podobna naši. Pingvinski otok se na koncu razvije v komercialno metropolo z velikimi nebotičniki, trgovskimi centri, bankami in tovarnami, kjer sonce redko kdaj posije skozi meglo in smog, kjer ljudje večinoma živijo v zaprtih prostorih ali pod zemljo, brez naravne dnevne svetlobe, pod žarometom luči in obkroženi z raznimi elektronskimi napravami. Zaradi pomanjkanja morale in prevelikega razkoraka med bogatimi in revnimi postane Pingvinija lahka tarča razočaranih anarhističnih teroristov.  Zgodba se konča s prikazom apokaliptičnega terorističnega napada, ki povzroči uničenje pingvinske metropole. Teroristi iznajdejo nove bombe, ki so podobne jajcem in se jih zlahka pretihotapi v center finančne in politične moči pingvinske države. Eksplozije povzročijo smrt najvišjih politikov in vrhov policije. V mestu se hitro razprši požar kaosa in anarhija.

Knjiga nam v bistvu sporoča, da se človeštvo v zadnjih stotih letih ni kaj prida spremenilo na bolje. Tudi danes smo priče terorističnim napadom in moralnem razvratu ter razkroju družbe. Še vedno smo pri vojnah, teroristih, korupciji, zahrbtnosti in hinavščini. Avtor je bil sicer prepričan ateist in socialist, zato v knjigi odkrito kritizira pojav religije, kapitalizma, parlamentarno demokracijo, rasizem in vse kar je v nasprotju z njegovim socialističnim prepričanjem. Tukaj velja dodati, da je avtor pozdravil oktobrsko revolucijo leta 1917 in jo tudi javno podpiral. Vendar tega v knjigi ne boste našli, saj je bila napisana pred prvo svetovno vojno leta 1908, Nobelovo nagrado pa je prejel šele leta 1921. Avtorjeva vizija je bila v tem pogledu jasna, vendar je ostala do danes utopična. Zato lahko rečemo, da je to edina pomanjkljivost knjige. Avtor sicer poda lucidno kritiko sodobne človeške družbe, vendar ne pokaže boljših alternativ, ki bi jo zamenjale. Sicer v eni vrstici omenja, da se je Pingvinija po nekaj letih kaosa in anarhije opomogla, ampak nikoli več ni dosegla svoje prejšnje veličine, saj se je zgodba uničevanja ponavljala. Po drugi strani pa avtor sporoča, da niti živali, če jim damo človeške lastnosti, ne prenesejo pritiska religije in kapitalizma, ki naj bi po njegovem mnenju pokvarili moralo vsakega posameznika. Torej človek in živali morda sploh nimajo slabega karakterja, dokler jih ne zastrupijo omenjene ideologije. 

Morda lahko rečemo, da je bilo sporočilo knjige usmerjeno predvsem na posameznika. Strašna vizija prihodnosti, ki jo je avtor orisal v svojem romanu naj bi ljudi utrdila v moralnosti in etiki. V svojem zaključnem govoru na podelitvi Nobelove nagrade je Anatole France izjavil:

»Če človek že ne more s treznim razumom upati, da bosta zmagali povezanost in ubranost med evropskimi deželami, bi želel vsaj verjeti, gospoda moja, da bo pod vplivom vrlih, pravičnih in poštenih ljudi, kakor ste vi, vsaj včasih prevladalo dobro«

Skratka....priporočam v branje vsem, ki radi posegate po zgodovinskih knjigah ali pa ste ljubitelji leposlovja in satir. To knjigo bi pravzaprav morali poznati in brati vsi dijaki na vseh srednjih šolah in gimnazijah v Sloveniji, da o višje izobraženih ljudeh ne govorim! Pa še nasmejali se boste...
  

Avtor: Milan Mrđeović, uni dipl. zgodovinar

sobota, 02. december 2017

Šest modrih nasvetov: Kaj vse ni pametno govoriti pred drugimi ljudmi in zakaj?

1.     Ne razkrivajte svojih dolgoročnih planov: Dokler ne dosežete svojega cilja poskušajte molčati. Vse ideje, ki so v fazi ustvarjanja imajo svoje slabosti katere lahko zlonamerni ljudje porušijo, če izvejo, da jih hočete ustvariti. Zato je molk zlato. Pomembne stvari se vedno delajo v tišini.

2.      Ne hvalite se s svojo dobrodelnostjo: Hvaliti samega sebe zaradi dobrih del je podobno kot pljuvati v lastno skledo. Počakajte raje, da drugi hvalijo Tebe. Prevelik ponos lahko zmanjša vrednost vaših dobrih del, zato pomagajte iz srca in brez lastne hvale. Na svetu ne bo nikoli premalo hvaležnih ljudi, ki tega kar počnete ne bi opazili ali cenili, le da vam tega takoj ne bodo priznali. Pomagate zato, ker je to dobro, ne zato da bi vas drugi hvalili.

3.      Ne govorite na glas kako ste asketski: Razno govoričenje o skromni prehrani, skromnem življenju in podobno je lahko za mnoge ljudi neumestno bahanje. Fizična askeza ima svoje prednosti le če ste emocionalno stabilni. Kdor se počuti dobro v tem kar počne se ne rabi zaradi tega hvaliti. Kdor vseeno čuti nujo, da o tem razlaga sigurno dela nekaj narobe. Malo je takih, ki so zares zadovoljni s svojim asketskim in skromnim življenjem.

4.    Ne hvalite se o svojem pogumu in junaštvu: V življenju se vsak dan ljudje soočajo z zunanjimi in notranjimi izzivi. Zunanji izzivi so vsem ljudem vidni. Kadar jih rešimo smo primerno nagrajeni s pohvalami o pogumu in junaštvu, ampak kadar govorimo o reševanju notranjih izzivov, ki so večinoma nevidni, so taki ljudje najprej prikrajšani za javno nagrado. Veliko je ljudi, ki se celo življenje borijo z notranjimi izzivi. Mnogi to počnejo z enako mero poguma in junaštva kot Vi pri svojem premagovanju zunanji izzivov. Vendar ker tega ne vidite je lahko hvaljenje o pogumnih dejanjih škodljivo za vašo podobo. Kadar dobite priložnost ne pozabite pohvaliti teh nevidnih ljudi!
   
5.   Ne govorite vsem o svojih družinskih težavah in tarnanju: To velja tudi za vaše privatno življenje. Zapomnite si naslednjo modrost: manj kot boste govorili o svojih ali družinskih problemih, bolj stabilni in močnejši boste pred drugimi. Niso vsi ljudje poklicani, da rešujejo vaše probleme, še manj, da jih poslušajo. Probleme morate reševati sami. Ne čakajte na druge, da pridejo pomagati! Sami zavihajte rokave. Le tako boste postali močnejši in stabilnejši. Priporočljivo je govoriti samo o tem kako ste svoje probleme rešili ali obrnili na bolje.

6.      Ne izgovarjajte grdih besed in ne širite zlobnih govoric: Že stari nauk nas uči, da moramo tam, kjer smo nedobrodošli najprej počistiti prah iz svojih čevljev. To pomeni, da moramo redno čistiti svojo vest. Človek, ki prihaja v hišo od zunaj, kjer prevladujejo razne neumnosti in zloba, je podoben tistemu, ki se po celodnevnem sprehodu vrne nazaj domov z umazanimi čevlji, katere na koncu pozabi sezuti in očistiti. Zakaj bi trosili to umazanijo po svoji ali tuji hiši? Vzdržite se takšnih stvari in redno čistite svojo vest!




Prevedel, priredil in dopolnil: Milan Mrđenović
Vir: KLIK

četrtek, 23. november 2017

GRLICA - GOLOB, KI SIMBOLIZIRA POMEN SVOBODE, LJUBEZNI IN SREČE V ŽIVLJENJU

Če vas zanima zakaj so grlice simbol miru, ljubezni in svobode vas vabim k branju pričujočega prispevka. Grlice so kot veste ena od vrst golobov ter odvisno od kraja v Sloveniji predstavljajo svojevrstno redkost in posebnost v krajih kjer se pojavijo. Za razliko od navadnih golobov se grlice ne zadržujejo v centrih mest, temveč na njihovih obrobjih. Rade se sicer nahajajo v bližini naselji, ampak jih težko opazite, saj imajo drugačne načine in svoj poseben značaj, ki ga boste kmalu v tem prispevku tudi spoznali. Že pri iskanju hrane so lahko grlice izbirčne. Prisegajo izključno na semena in jagodičevje. Če tega ne najdejo same v naravi raje izberejo pot stradanja kot da bi se pustile razvajati človeku. Divje grlice je težko udomačiti in navaditi na bližino ljudi, čeprav že obstajajo razni mešanci, ki so zelo udomačeni in jih nekateri ljudje lastijo za hišne ljubljenčke. Takšne grlice ne smemo enačiti s pravimi, ki se zanašajo na sebe, naravo in dane okoliščine. Grlica je zelo samostojna vrsta golobov. Takšno vrsto redko najdemo kjerkoli v naravi. Njihovi najbližji bratje »mestni golobi« so čisto nasprotje, saj so po značaju še najbolj podobni ljudem. Mestni golobi se zbirajo v skupinah, imajo svoj način komuniciranja, klane, skrbijo za otroke, razlikujejo med prijatelji in sovražniki, so oportunisti, pojejo skoraj vse kar najdejo in za seboj puščajo odpadke. Golobi se hitro navežejo na človeka in stalno pričakujejo njihovo ljubezen, skrb in pomoč.

Nežnost, ljubezen in mir

Dve beli grlici na nebu. Najbolj znani simbol miru na svetu.

Divja grlica v naravi

Grlice so seveda drugačne. Zato pravimo, da so v prvi vrsti simbol svobode, šele nato vse ostalo. Po navadi vidiš dve grlice skupaj, ki sta par, zato predstavljajo simbol ljubezni. Zaradi načina parjenja predstavljajo tudi simbol nežnosti. Zelo radi se »golobčkajo«. Grlice in golobi imajo to skupno lastnost, da partnerja ostaneta skupaj do konca svojih dni (monogamija). Mestni golobi in grlice so edine vrste ptičev, ki poleg sesalcev proizvajajo svoje mleko za mladiče! Dolgo časa smo verjeli, da je mleko stvar sesalcev in ljudi, ampak zdaj vidimo, da imajo tudi golobi in grlice svoje posebno mleko, ki ga izločajo iz golše, kar pomeni, da gre za res izjemno vrsto ptičev, ki jih premalo poznamo, še manj pa cenimo. Grlice se nikoli ne pretepajo. Nasploh so nenasilne živali. Pri mestnih golobih, ki so ravno zaradi tega podobni ljudem, je pretep in nasilje nekaj čisto običajnega. Sploh takrat kadar se borijo za hrano. Grlice so nasprotno povsem miroljubne ptice. Če jih ljudi odganjajo bodo šle stran. Grlice začutijo kje so dobrodošle in kje ne. Tam kjer so prisotne vladal mir v domovih ljudi. Zato jih imamo za simbol miru. Pri grlicah je samica glavni arhitekt v gradnji svojega gnezda in medsebojnega odnosa. Samec je večinoma na straži in nosi vejice na gnezdišče. Samica hrani tudi svojega partnerja, kar sicer lahko vidimo tudi pri navadnih golobih v mestih. Ko se mladiček zvali (po navadi sta dva, kjer traja čas valjenja točno dva tedna) starša vedno poskrbita, da se jajčne lupine odnesejo čim dlje od gnezdišča, da ne bi privabljali naravnih plenilcev. Stopnja umrljivosti mladičev je pri grlicah zelo visoka.

Kratek dokumentarec o grlicah v naravi.

Kako grlice gnezdijo v naravi

Osnovna značilnost navadnih mestnih golobov je njihova udomačenost in navezanost na ljudi, tudi če gre za divje golobe jih ni težko navaditi na bližino človeka, medtem ko je divje grlice skoraj nemogoče udomačiti ali navadit na bližino človeka. Grlice so bolj zveste sebi in svoji svobodi kakor človeku. Kadar vidimo grlice kako svobodno letijo nad oblaki lahko pričakujemo srečo in nekaj lepega. Kot zanimivost naj dodam, da so v Bibliji in nasploh krščanstvu grlice vedno uporabili kot simbol Svetega Duha (Lk 3:22), ki naj bi prikazoval kako se Bog spušča na zemljo med ljudi. Zaradi tega imajo grlice nekakšen status svete živali. Kdor pozna starozavezno biblično zgodbo o vesoljnem potopu gotovo ve, da je bila ravno grlica tisti golob, ki je Noetu pokazala pot na kopno in mu prinesla potrditev, da so se vode res umaknile iz zemlje. To je grlica storila tako, da mu je prinesla zeleno oljčno vejico v svojem kljunu (Gen 10:11). Tudi zato se oljka in grlica uporabljata kot simbol miru. Vendar sem žal opazil, da slovenski prevodi Biblije ne razlikuje med grlicami in navadnimi golobi za razliko od nekaterih angleških verzij, ki sem jih v ta namen šel pregledati. Za najbolj natančen prevod se je izkazala Biblija Kralja Jakoba oz. KJV (King James Version), ampak to je že druga zgodba, ki ni predmet te razprave. V primerjavi z Biblijo sem želel samo pojasniti kako pomembna je simbolika grlice in golobov v našem ljudskem verovanju. Navadni mestni golobi so kot izgubljene ovčke, ki iščejo svojega pastirja in vodstvo, medtem ko so grlice prava posebnost in prispodoba čiste svobode ter primer Svetega Duha, ki ne rabi svojega pastirja, ampak sledi svojemu navdihu, srcu in svobodi.

Primer udomačenih grlic med golobčkanjem.

Poznamo več kot 300 vrst različnih golobov. Grlice ločimo na tiste, ki prezimijo in tiste, ki se selijo v južne toplejše kraje. Današnja znanost uči, da so grlice in golobi eno in isto ter da spadajo v skupno družino golobov (lat. Columbiformes), le da se malce razlikujejo po videzu in velikosti. Zato jih verjetno prevajalci ne ločijo med seboj? Vendar so značaji tisti, ki naredijo grlice in mestne golobe za različne ptiče. Čeprav imajo skupne lastnosti, se po obnašanju v marsičem razlikujejo od navadnih golobov. Ravno značaj grlic je ljudi pripeljal do tega, da jih imajo rajši od navadnih golobov, ker simbolizirajo vse tisto kar ljudje nimajo: mir, ljubezen, svobodo in nežnost. Tudi v prej omenjenem Svetem pismu se grlice pojavljajo v najbolj pozitivni luči. Da ne bo pomote, golobi nasploh so prikazani v pozitivni luči. Zato so ljudje ob raznih svečanostih in otvoritvah zmeraj izpustili iz kletke kakšno grlico na svobodo, da bi prinesel mir in srečo v mesto. Isto se dela na tradicionalnih porokah, da bi svoboda grlice prinesla mladoporočencema več ljubezni in nežnosti.  Skratka simbolika je tukaj ključnega pomena za razumevanje grlic v ljudskem verovanju.

Le kdo ne bi maral takšnih ptic?

Ko sem zadnjič opazil dve grlici v naravi sem se takoj lotil raziskovanja, nakar sem odkril čudovito sporočilo mati narave, ki ga tukaj delim z vami. Grlici sta leteli visoko nad mano čisto za sebe, samostojno in daleč stran od črede mestnih golobov in urbanega vrveža. Ko sem se malce poglobil v njihovo življenje sem odkril pomembno sporočilo, ki ga grlice prinašajo vsem ljudem. Zdaj razumem zakaj se grlice ne zanašajo toliko na človeka, temveč na sebe in mati naravo. Vsako zanašanje na druge jim lahko samo škoduje, jemlje svobodo in omejuje njihovo srečo. Mestni golobi z veseljem prodajo svojo svobodo v zameno za hrano, kruh, skrb in varnost. Podobno se dogaja pri ljudeh. Grlice tega ne počnejo. Zdaj tudi razumem zakaj ima v krščanstvu grlica tako globok verski pomen, saj nam prilike sporočajo pomembnost zanašanja na Boga:"Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one? Mt 6,26. Zato je grlica simbolično bitje, ki kaže pot po kateri naj bi hodili vsi svobodni ljudje tega sveta. To je pot, ki vodi k svobodi, miru in ljubezni, ki nam edina prinaša izkušnje in srečo v življenju. To je pot, ki jo nosimo v sebi in nam jo nihče ne more vzeti. Grlice ne rabijo svojega pastirja, saj so samostojne in svobodne. Grlice ne žrtvujejo svojih pravic za drobtinice, raje umrejo od lakote ali pa delijo usodo  s svojim partnerjem (pomen družine in prijateljstva) in ostanejo nasploh nežne, ljubeznive, plašne, čiste in čuteče živali. Grlica je izbirčna glede svoje prehrane zato, ker pazi na "zdrav duh v zdravem telesu". Človek po navadi tega ne počne, saj večinoma poje vse kar zadiši in je nagnjen k lagodju. Tukaj nas Sveto Pismo spet spominja: Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Kor 6,19. In če dodam, da je Jezus iz templja po pričevanju Janezovega evangelija (Jn 2,16) izgnal tudi prodajalce "grlic" (oz. "golobov" po našem standardnem prevodu) nam to sporoča vso simboliko teh živali, da bi lahko razumeli pomen modrosti življenja, ki pravi, da svobode, ljubezni in sreče ne moremo kupiti ali prodati! Grlica je lahko samo naš vodnik kako ustrezno poskrbeti za svoja življenja, da vse to dobimo od svojega truda in dela. Prav navadni mestni golobje in ljudje smo si zato podobni. Oboji zanemarjamo svoj tempelj in se predajamo lagodju in nesreči! Oboji čakamo na milost od drugih. Grlice nam pošiljajo jasno sporočilo kako se lahko osvobodimo teh razvad in nesreče, da bi postali bolj uspešnejši ter srečnejši v življenju, predvsem kako ohranjati svoj tempelj v čistoči in moralnosti. Seveda pišem o idealnem simboličnem golobu, ki nam lahko daje samo navdih za delo v življenju. Naš veliki koroški pisatelj Prežihov Voranc je znal to še lepše povedati, ko je dejal, da so "vse velike stvari na svetu nastajale iz ljubezni." Grlice so ravno zato simbol naše ljubezni, to je ljubezni do svobodnega in ustvarjalnega duha, ki se mu reče življenje. 

Po navadi se v roku dveh tednov izležeta dve mladi grlici

Sporočilo naše simbolične grlice je torej naslednje: osvobodimo se odvisnosti od drugih, sploh od pozemskih navezanosti. Dajmo živeti svobodno, v miru, ljubezni in zaupanju do sebe in tega kar imamo. Težke življenjske izkušnje nam lahko prinesejo modrost, ki nam na koncu pomaga rešit najhujšo bolezen sodobnega človeka, to je depresijo in brezdelje. Zgledujmo se torej po idealnih grlicah in postanimo kovači lastne sreče. Spoštujmo vse živali na tem svetu, kajti bolj ko se poglabljamo v njihova življenja več človeškosti in modrosti odkrijemo v njih in sebi. Tako postanejo naša življenja bogatejša po izkušnjah in znanju, še bolj pa obogatimo svoja topla človeška čustva in srce. 

Neverjetno kako srečo sem imel zadnjič, ko sem zgodaj zjutraj videl tisti dve grlici, ki sta tako radostno leteli po zraku in iskali svojo srečo v življenju. Imel sem dovolj hrane za golobe in se kljub temu nista hoteli pridružiti naši pojedini. Danes bi bil prikrajšan za marsikatero modrost, če tega ne bi opazil. Tako se dan res po jutru pozna! 

Za konec si oglejte še primer kako lahko udomačiš divjega goloba, ki postane uraden član družine.


Avtor: Milan Mrđenović


sobota, 03. junij 2017

Vloga matematikov med drugo svetovno vojno

K hitrem končanju druge svetovne vojne so največ prispevali prav matematiki in ne vojaki na fronti ali njihovi generali. Prav matematiki so med drugo svetovno vojno uspešno dešifrirali Enigmo (nemški šifrirni stroj), da so lahko prestrezali vse Hitlerjeve ključne vojaške ukaze, ki jih je pošiljal svoji vojski na terenu. Tako so bili zavezniki skoraj vedno korak pred Nemci, saj so poznali njihove namere in nakane od samega začetka in do konca vojne. Zanimivo, da Nemci med vojno niso nikoli posumili, da bi lahko zavezniki kdaj razbili njihovo šifro. Ko si boste ogledali spodnji video posnetek, ki sem ga priložil na koncu tega članka, boste tudi sami ugotovili kako komplicirano je deloval omenjeni nemški šifrirni stroj in koliko bilijonov in bilijonov (158,962,555,217,826,360,000) kombinacij je lahko ponudil tistim, ki bi se lotili reševanja njene skrivnosti. Skratka, nemško zaupanje v Enigmo je bilo s tega vidika povsem razumljivo.  
Nemški šifrirni stroj Enigma.

Druga svetovna vojna je na bojišča pripeljala nove metode bojevanja. Nastale so nove mehanizirane enote; letala, tanki, oklepna vozila, tovornjaki ter bliskoviti in nenadni napadi iz zraka, kopnega in morja. Zaradi tega se je morala vojska na terenu pogosteje zanašati na radijsko tehnologijo, to je brezžično obliko komunikacije, ki je omogočila sprejemanje ukazov in navodil glavnega štaba. Vojaški načrti so se po novem lahko sproti prilagajali razmeram na terenu. To je pomenilo, da so morali poveljniki komunikacijo z oddaljenim štabom primerno zašifrirati. Tako je nastala potreba za Enigmo. 

Nemci so vedeli, da lahko njihova sporočila prestrežejo sovražniki, vendar niso verjeli, da jih je mogoče dešifrirati. Po drugi strani so nove vojaške taktike omogočale surove oblike bojevanja. Vojske niso več delale razlike med civilnimi in vojaškimi objekti. Tako so čez noč postali vsi ljudje njihove legitimne tarče. Zaradi tega je nastala potreba po dešifriranju Enigme, da bi lahko zmanjšali stopnjo teroriziranja civilnega prebivalstva in rešili mnoga življenja vojakov na terenu. V demokratičnih družbah so ljudje zelo občutljivi na vsako obliko nasilja. Nacisti in Hitler so se tega dobro zavedali, zato so tudi izbrali surovo obliko bojevanja, da bi vplivali na zahodno javno mnenje. Zahodne vlade so se trudile preprečiti ustrahovanje svojega civilnega prebivalstva, saj bi lahko v nasprotnem primeru ogrožena javnost zahtevala končanje vojne in tako bi nastal "mir pod nemškimi pogoji". Zaradi dešifrirane Enigme se to ni moglo zgoditi. 

Prvi so Enigmo dešifrirali Poljaki, vendar je bila njihova metoda dešifriranja zelo zamudna in počasna. Trajalo je celi mesec, da so lahko dešifrirali eno samo sporočilo, ki je do takrat že zastarelo. Šele po padcu Poljske leta 1939, so zadevo v svoje roke prevzeli Francozi in Angleži. Slednjim je v Bletchley Parku leta 1940, kjer so delovali najboljši matematiki in tehniki v državi, uspelo izdelati repliko Enigme. Tako so pospešiti dešifriranje vseh nemških tajnih sporočil med vojno in uspeli preprečiti smrt tisoče, če ne več sto tisoče življenj. Nemci so vmes sicer spreminjali in dodajali nove kolute v napravo, vendar jim to ni pomagalo zabrisati sledi. Tako ni bilo čudno, da so lahko zavezniki premagali nemškega generala Rommla v severni Afriki ali pa se uspešno izkrcati na obalah Normandije, ki je bila ena najbolj utrjenih obal na svetu. Zavezniške bitke so bile zaradi tega v primerjavi z ruskimi manj krvave. 

Nemci so uspeli med vojno presenetili zaveznike samo v ofenzivi pri Ardenih leta 1944, ker so zaradi kratkih razdalj začeli uporabljati navadno pošto in kable, ki jih zavezniki niso nadzirali. Zato so se znašli v temi, paniki in celo na robu propada. Rešilo jih je samo nemško pomanjkanje nafte in ruska protiofenziva na vzhodu. Brez dešifrirane Enigme bi po mnenju mnogih zgodovinarjev bilo izkrcanje v Normandiji bolj krvavo, poleg tega bi izkrcanje lahko izvedli šele leta 1946, celotna vojna pa bi se podaljšala še za nekaj let, kar bi povzročilo podaljšano trpljenje in več nepotrebnih žrtev. Dešifrirana Enigma je zaveznikom omogočila lažjo in hitrejšo zmago. Zato je zgodba o Enigmi pomembna, saj postavlja naše razumevanje o drugi svetovni vojni v povsem drugačno luč. 

Najbolj smešno je to, da so izjemno natančne in disciplinirane Nemce pri dešifriranju Enigme izdale prav njihove rutinske navade. Recimo njihova sporočila so se tipično končala z HH (Heil Hitler) in podobnimi frazami, kar je samo pospešilo dešifriranje njihovih ugank in šifer. Tako so matematiki med drugo svetovno vojno prispevati svoj pomemben delež za zmago proti nacizmu in fašizmu in rešili na milijone ljudi.

Zdaj upam, da ste vsi tisti dijaki in učenci, ki se sprašujete kakšen pomen ima matematika za vaše življenje, dobili svoj odgovor? "Matematika je najčudovitejši jezik na svetu", je govoril naš profesor na srednji šoli, ki smo se ga vsi zelo bali. Prav je imel. Ko bi le takrat bolje razumel njegov nasvet kot danes. Matematični jezik razumejo vsi, saj povsod veljajo njene zakonitosti, razen mogoče v kakšni oddaljeni črni luknji v skritem kotičku našega vesolja, ampak do tja ne bomo nikoli prišli. Zato je pomembno, da matematiko razumemo na zemlji in se jo pridno učimo, saj nam lahko še kako prav pride. Zdaj ko ste dobili svoj odgovor pričakujem, da se boste matematike z večjim veseljem tudi učili in jo spoštovali. Enako kot vse ostale predmete v šoli, ki vam lahko pomagajo pri hitrejši osebni rasti in razvoju v življenju. Hvala, če ste prebrali moj zapis in želim vam veliko uspehov in znanja še naprej! Se beremo... ne pozabite pogledati priložena video posnetka! 

Avtor: Milan M, uni. dip. zgodovinar. 

sreda, 08. februar 2017

Moj prispevek o kulturnem prazniku in pomenu smrti

Zakaj se ljudje raje spominjamo smrti nekoga, namesto njegovega rojstva? To vprašanje me je od nekdaj zanimalo, zato bom poskušal napisati svoj odgovor.

A ni bolj logično, da se spominjamo dneva rojstva, ko nas človek s svojo prisotnostjo na zemlji osreči in obogati, namesto njegovega odhoda, ko nas zapusti vse žalostne, jokajoče in prikrajšane? Čaščenje smrti verjetno izhaja iz prepričanja, ko se človek končno zave kako pomembna in dragocena so naša življenja ter kako nepogrešljiv in ljubeč nam je bil pokojnik, ki nas je zapustil. Takrat se znamo spominjati na njegove dobre lastnosti. Pozabimo na vse njegove muhavosti in slabosti, ki so nas motile ali spravljale v nejevoljo. Zato na pogrebih po navadi ne manjka raznih slavospevov, ki jih pokojnik itak ne more več slišati. Vendar kaj je POMEN tega? Šele ob smrti se končno zavemo, da je bistvo življenja v ljubezni, odpuščanju in sočutju. Šele takrat nam življenje razodene svojo največjo skrivnost, da se moramo imeti radi dokler smo živi, saj nam lahko samo ljubezen najbolje koristi. Ko enkrat umreš ne pomaga nobena hvala o spoštovanju, ljubezni ali odpuščanju, saj človeka, ki bi to moral slišati ni več med nami, da bi se lahko skupaj veselili in radostili. A ni žalostno, da šele smrt človeka nauči, da se v življenju soočamo s slabostmi zato,  da bi se lahko nekaj koristnega naučili, da bi lahko napredovali, ne pa zato, da se prepiramo, sovražimo in iščemo razloge za razprtije? 

Vsi veliki pesniki, pisatelji, filozofi, misleci in svetniki so bili v času svojega življenja zelo nepriljubljeni ali celo odrinjeni od svoje družbe. Šele njihova smrt nas je zbližala in spomnila kako pomembni so bili v resnici. Enako velja za Franceta Prešerna, ki so ga imeli za navadnega pijanca in nesrečno zaljubljenega pesnika ter Primoža Trubarja, ki so ga imeli za navadnega heretika, da je moral zbežati iz svoje domovine, da bi rešil svoje življenje. Danes si ni mogoče predstavljati slovenske kulture brez omembe teh velikih oseb. Vsi se spominjamo njihovih mogočnih dejanj prav na dan njihove smrti. Kako ironično! Isto velja za vse druge in tudi za naše bližnje, ki so nas kdaj zapustili. Vsak človek je bil v določenem obdobju našega življenja pomemben in nepogrešljiv. Tega se ne zavedamo dokler so med nami, ampak šele potem, ko nas zapustijo. Ljudje preveč časa in energije potrošimo za preteklost, kjer je prostora za sovraštvo, razprtije, zamere, strah, iluzije itd. namesto za sedanjost, kjer bi moralo biti dovolj prostora za ljubezen, sočutje, veselje, spoštovanje, napredovanje, učenje…. Tudi jaz delam iste napake in nisem po ničemer boljši od drugih. Vendar se zavedam mojih lastnosti, zato se trudim delati po svojih najboljših močeh kar se da dobro, da bi bilo meni in drugim toliko boljše.


Torej, a je pomembno KDAJ se spominjamo na človeka? Na dan njegovega rojstva ali smrti? Mislim, da je bolj pomembno vprašanje KAKO se spominjamo na človeka, KAJ se lahko od tega naučimo in spet KAKO lahko čim bolje osrečimo in pomagamo še drugim ljudem, naravi in živalim, ki živijo ta trenutek okoli nas in rabijo našo pozornost. Ne čakajmo na smrt, da nam pove kaj bi lahko naredili, ampak delujmo ZDAJ za absolutno dobro in srečo vseh, ki jih poznamo, da bi bil svet okoli nas prijetnejši. Naši pokojniki nam lahko služijo samo za dober zgled in primer kako se splača žrtvovati za prave stvari, ki so nam v življenju prijetne in pomembne. Izkoristimo dan za dobra dela. Pustimo slabo za seboj in hodimo po poti življenja naravnost naprej! Avtor: Milan M.

četrtek, 19. januar 2017

Kaj narediti v primeru prehlada ali gripe?

V zimskem času je značilno, da se veliko ljudi prehladi ali zboli za gripo, kar ni samo posledica nezdravega načina življenja in prehranjevanja (predelana rastlinska, živalska in mastna hrana), temveč tudi nezdravega okolja v katerem živimo. Najbolj napačna je domneva, da se prehladimo zaradi okužbe od drugih ljudi. Glavne vzroke za prehlad in gripo je potrebno iskati v slabi prezračenosti in vlažnosti zraka, ki ga dihamo, izpostavljenosti prepihom in nizkim temperaturam, pomanjkanju gibanja in predvsem pomanjkanja sonca (vitamin D), potem so tukaj še slabi počitki in spanje ter seveda nizka stopnja samozavesti in negativna naravnanost.



Da bi preprečili nastanek "nezdravega stanja" moramo najprej poskrbeti za zdravo okolje, torej se moramo začeti bolj gibati, izpostavljati sončnim žarkom (čez poletje), dihati sveži zrak, veliko smejati in se veseliti vsakega trenutka v življenju. Izogibati se moramo prepihom in prevelikim temperaturnim razlikam. Več moramo spati in počivati, saj zime niso prinesle dolgih noči in kratke dni, da bi ponočevali. V končni fazi je priporočljivo, da v teh dneh pojemo čim več presne hrane, predvsem sezonsko sadje, kot so kakiji, jabolka, hruške, pomaranče, mandarine in tropske sadeže. Priporočljivo je vnašati več zelenjave, solate, motovilca, radiča, ohrovta, špinače, zelja in druge zelenjave. Kdor ne mara jesti sveže zelenjave naj se potrudi jesti zelenjavno juho, ampak brez dodanega olja ter brez dodajanja preveč soli in drugih ojačevalcev okusa. Vsak posameznik naj se potrudit jesti v sledečem vrstnem redu:

1. sadje 
2. zelenjava (predvsem zeleno listnata zelenjava)
3. škrob v kuhani obliki, kot je krompir, riž, sladki krompir, ajda…
4. oreščki in semena (ena pest na dan)
5. obilica dobre volje.


Če zbolite in dobite vročino je to vsekakor znak, da telo potrebuje počitek, zato se priporoča POST! Vročina namreč kliče po nujnih ukrepih!

Post, ki ga izvajate v času prehlada ali gripe je najbolj idealna rešitev za ponovno vzpostavljanje zdravega telesnega stanja. V tem času naj bi telo delovalo na deseto potenco, kar pomeni, da se bistveno povečajo potenciali naravne samoozdravitve. Ob nastopu vročine se sprožijo naravni procesi čiščenja toksinov, telo izgubi apetit po hrani, kar samo olajša postenje in pot do samoozdravitve. Vsa živa bitja v naravi, ki zbolijo se postijo, zato jih posnemajte in se vzdržujte hrane vsaj 2-3 dni dokler se telo ne opomore. V času posta redno pitje vodo, vendar samo v primerih žeje, enako pomemben je počitek oz. mirovanje. V tem času se ni priporočljivo ukvarjati s kakšno politiko ali zapletati v burne debate kjerkoli v živo ali na internetu, jemati kakršnakoli zdravila od lekadola, aspirina, sodabikarbone, zelišča, prehrambene dodatke itd. Ni priporočljivo jemati tako naravnih kot farmacevtskih pripomočkov. Odsvetuje se pitje čajev in drugih zeliščnih zvarkov. Odsvetuje se igranje igric ali gledanje nemirnih filmov. Vse to samo moti proces samoozdravitve. Priporočljivo je sicer brati pozitivno literaturo, gledati kakšne smešne ali pozitivne filme ter se družiti ali pogovarjati s pozitivnimi ljudmi, čeprav v omejenem obsegu, saj moramo v tem času predvsem POČIVATI! Počitek je namreč glavno bistvo posta. Zato je potrebno dlje spati, ležati, mirovati in se gibati le ob trenutkih, ko se počutite bolje. Najbolj naravna oblika gibanja je seveda hoja v naravi, vendar ne po mestih jedrih ali ob glavnih cestah, ampak hoja po gozdovih in parkih, kjer pridobimo veliko svežega zraka, dnevno dozo svetlobe in veliko dobre volje kar samo pomaga pri regeneraciji našega telesa.



Post prekinemo, ko pade vročina in se začnemo počutiti bolje, ampak imejte v mislih, da naj bi brez hrane zdržali vsaj tri dni. Prekinitev izvedemo tako, da spijemo pol litra sveže iztisnjenega sadnega ali zelenjavnega soka. Preden začnemo jesti trdo hrano je priporočljivo, da zdržimo še kakšen dan ali dva na "tekoči dieti", kjer pijemo sveže iztisnjene sokove. Čez dan pijte sadne, zvečer pa zelenjavne. Po končanju kratke "tekoče diete" se počasi spet navajate na trdo hrano, vendar tokrat izključno na sadno prehrano, najbolj priporočljivo je jesti sočno sadje, ki mu za večerjo sledi sveža zelena solata ali kakšna druga zelenjava. Šele po nekaj dneh sadnega prehranjevanja lahko spet jemo svojo priljubljeno kuhano hrano, ampak naj bo tokrat polnovredna rastlinska prehrana. Tako boste na dolgi rok pomagali utrjevati svoje telo, njegovo vitalno energijo in zdravje. Ne pozabite na sončenje čez poletje! Sonce je bistven element zdravja in sreče. Vendar, če boste spet jedli predelano rastlinsko, živalsko in preveč mastno hrano se lahko prehladi in gripe ponovijo, kar je lahko za nekatere ljudi usodno, zato izkoristite vročino za prestop v bolj zdrav način življenja in se odpovejte vsem razvadam, ki so glavni VZROK za nastanek gripe in prehlada, kot tudi drugih nevarnih kroničnih bolezni.


Potrebno je razumeti, da bolečnine v hrbtu, glavi, grlu, trebuhu in pojav vročine, niso pokazatelji naše slabosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti z zdravili, temveč je to znak, da se telo bori za zdravje. Pri tem je POST najbolj učinkovita in naravna metoda samopomoči, kjer si lahko povrnete svoje izgubljeno zdravje in vitalno energijo. Telo hoče počitek! To nam sporoča na več različnih načinov. Z vnašanjem raznih zdravil in hrane se proces samoozdravitve podaljšuje. Tako se človek pozdravi šele čez nekaj tednov, namesto v nekaj dneh! Rešitev je preprosta: Ni nam potrebno delati nič! V času posta samo pijete vodo, počivajte in se občasno postavite na sonce in sveži zrak medtem, ko telo opravlja svoje delo. Seveda je omenjena metoda zelo nepriljubljena, saj ne obljublja "hitrih rešitev", torej takojšnje ozdravitve ali boljše počutje. Potrebno je vložiti precej lastne volje, da bi vztrajali pri prenašanju bolečin in slabega stanja. Ta nasvet, ki ga tukaj berete je seveda zahteven, ampak je najbolj izviren in najmanj škodljiv. Poleg tega ne povzroča kakšnih dodatnih finančnih izpadov, saj na postu ne rabiš kupovati hrane, zeliščne čaje, začimbe ali tablete, tako je post najcenejša oblika zdravljenja, ki je dostopna prav vsem. Samo znanje in modrost je potrebno imeti, da se postenja lotite pravilno in preudarno.

Kadar dobite vročino se morate veseliti! Z vročino je vaše telo razglasilo »izredne razmere« in »napovedalo vojno« vsem toksinom v telesu, ki so vam povzročili bolezen. Vse kar morate narediti, da pomagate vzpostaviti svoje zdravje nazaj na noge je preprosto postenje. Večina ljudi še danes verjame, da se telo zdravi s pomočjo tablet, zdravil, zelišč, začimb, diet in drugih pripomočkov. V resnici se TELO ZDRAVI SAMO, saj poznate tisti pregovor, ki pravi: »če greš zdravniku si zdrav v enem tednu, če ostaneš doma ozdraviš v sedmih dneh.« Dobro bi bilo, če bi se tega držali. Tudi Hipokrat, ki je zdravil s postom in velja za avtoriteto na področju medicine, je nekoč izjavil: »Dajte mi moč, da ustvarim vročino in pozdravil bom katerokoli bolezen.« Torej vročina v času prehlada in gripe ni znak slabosti, temveč je novo stanje, ki bi ga lahko razumeli kot izziv, da spremenimo svoje slabe življenjske navade..

Post se lahko po želji podaljša za več dni ali tednov, seveda če se počutite dovolj močni, da bi to lahko uspešno izpeljali, ampak morate v tem primeru biti pod strogim nadzorom strokovne osebe, ki ima na tem področju bogate izkušnje. Zato se najprej posvetujte s svojim osebnim zdravnikom preden se spustite v neznane vode. Prav tako je zdravnikov nasvet nujen, če jemljete kakršnakoli zdravila! Vedno je potrebno poslušati svoje telo in slediti modrosti. Izkušnje nam pravijo, da se vsak človek na postu dobro obnese. V času posta zavarujte svoje okolje, da ne boste izpostavljeni skušnjavam in omogočite svojemu telesu uspešno izvajanje procesa samoozdravitve. Vzemite si čas za sebe. Odklopite se od zunanjega sveta za tri dni. Ne hodite na internet, ne govorite po telefonu, posvetite se sebi in mislite pozitivno. Z mislimi glejte v prihodnost in snujte nove načrte. Iz preteklosti obujajte samo prijetne spomine. V tem času samo pazite na svoj krvni tlak, saj ob postenju močno pade, zato vstajajte iz postelje in stola počasi ter umirjeno, da ne bi hitri gibi povzročili kakšne vrtoglavice ali slabo počutje. To je pa tudi vse na kar morate paziti. 

Če ste slučajno bolni vam želim čimprejšnje okrevanje in zdravje! Upam, da so vam nasveti, ki sem jih povzel od priznanega naturopata Kennetha S. Jaffreya pomagali pri razumevanju kako pravilno ravnati v času bolezni, da ponovno vzpostavite svoje zdravje, vitalnost in polno energije!

Prisrčno in zdravo vas pozdravljam in upam, da v prihodnje pojeste čim več svežega sadja in zelenjave!

Milan Mrđenović