Že od poletja tega leta opazujem kako me na okenski polici zvesto pričaka moj Piki, vedoč, da ga bom obdaril z žitnimi poslasticami, ki krepijo njegovo zdravje in veselje do življenja. A Piki ni vedno užival v brezskrbnih dneh. Sredi poletja so se nad njim znesli neznani sadisti, ki so mu z zvijačo privezali noge in prste, zaradi česar se je komaj premikal. Od vseh ostalih golobov v jati je zato prispel zadnji do hrane, saj ga drugi s svobodnimi nogami vedno prehitijo. Tako je začel iz dneva v dan vidno hirati in slabeti. Dogajalo se je zelo blizu mojega domovanja, zato nisem mogel odkorakati naprej in se delati, kot da nič ni narobe Od tukaj skrbim za tega goloba, da se postavi nazaj na svoje noge.
V poskusih, da bi ga ujel in mu pomagal, sem bil na žalost neuspešen. Pikija sem skušal ujeti in mu odstraniti boleče vezi okoli prstov, vendar mi zaradi
njegovih slabih izkušenj z ljudmi, to ni uspelo. Od takrat sem ga lahko zgolj
opazoval in razmišljal kako mu naj še drugače pomagam.
Kasneje sem z olajšanjem opazil, da se je vrvica, ki mu je
povzročila veliko gorja, sama od sebe odvezala. A žal so posledice bile hude –
zaradi pretiranega pritiska je Piki izgubil prste na nogah. Kljub temu, da se
zdaj spet giblje po svojih nogah, je njegovo gibanje omejeno. Pomagam mu z zagotavljanjem
najboljše prehrane za golobe, to je mešanice žit, ki vključuje proso, ječmen,
oves, koruzo in druga zdrava semena, da se čim prej okrepi.
Zaenkrat lahko rečem, da sem uspešen v svojem delovanju. Piki se je navezal na
mene. Od daleč me prepozna, ko mu pridem nasproti. Je edini golob, ki ne odleti, ko
odprem okna in mu dam hrano. Seveda pazim, da drugi golobi tega ne vidijo,
sicer jih bom naenkrat imel več kot sto za nahraniti. To bo sicer velik izziv za mene v prihodnje.
Zadnje čase opažam čedalje več pohabljenih golobov, kar me
globoko žalosti. Zato bi rad jasno sporočil: kdor koli si bo drznil mučiti
nedolžne živali, bo soočen z mojim gnevom. Sicer sem miroljuben in prijazen
človek, toda ne morem dopustiti takšnih dejanj proti nedolžnim bitjem. Že res,
da nekatere motijo golobji iztrebki, ampak verjemite, da niso nevarni. Bolj
nevarna je slaba hrana s katero se vi prehranjujete in jo odmetavate v smetje.
Prav bi bilo, da se enkrat razmisli o humanem načinu omejevanja golobje
populacije. Nekoč se je razmišljalo, da se postavijo nekakšni golobnjaki, kjer
bi imeli dostop do zdrave hrane. Tako bi jim lahko njihov naraščaj sproti umikali, da se iz jajčec ne izležejo novi mladiči. Golobi bi imeli zagotovljeno hrano, vodo in v zameno bi dobili zdravo a omejeno golobjo
populacijo v mestih, ki ne bi več smela biti moteča. Vendar se mi zdi, da so to le pobožne želje enega človeka.
Ta trenutek je za mene najpomembnejše, da se je moj Piki
rešil.
