Nova delovna miza in prvi sprehod s kužani ob reki Soči

Končno imam v svojem solkanskem stanovanju spodobno delovno mizo. Ob njej stojita še dve polici za knjige, ki jih bom seveda takoj zapolnil. Počasi se vse stvari postavljajo na svoje mesto. Zdaj manjkata samo še oba moja kužana, ki sta me prišla tudi tokrat le pospremiti in gresta nazaj s starši na Koroško. Današnji dan si bom verjetno zapomnil tudi po tem, ker sem prvič šel s kužani na sprehod ob reki Soči. To je tista pot, ki mi jo je zadnjič pokazal gospod Milan. Zato sem posnetke iz mojih FB zgodbic sestavil in uredil v kratek filmček, da ovekovečim ta poseben trenutek. 

Obvezno slikanje, da zabeležimo zgodovino

Zanimivo, da se je tudi danes tik pred odhodom v Solkan Lumpi usedel na Luckyjevo posteljo. Ni se le usedel, temveč tudi za dlje časa ulegel. Pomen tega dejanja si težko razlagam. Lumpi se vedno umika od Luckyja ker ga dojema za glavnega v družini. Njegov pogum in radovednost lahko povejo, da je očitno zdrav. Prej se je mogoče zaradi raka počutil bolj slabotno in se je raje umikal. Zdaj, ko je spet dobre volje in pri močeh tega občutka nima, zato je bolj dojemljiv za interakcije. V vsakem pogledu me veseli njegov napredek in nasploh obeti za prihodnost.... 

Sedenje na Luckyjevi postelji me navdihuje, da gre Lumpiju na bolje.

Lumpi rad uperi svoj pogled na mene. Tokrat prvič iz Luckyjeve perspektive.

Prvi sprehod s kužani do solkanskega mostu in potem ob Soči.

Sprehod ob Soči

Reka je čista in lepa.

Po sprehodu Lumpi rad počiva.

Tudi Lucky je našel svoj prostorza počivanje. 

Takole smo se zvečer razšli. Vsak na svoj konec.

Čaka me veliko branja.

Tako je videti moj zaenkrat osamljen delovni kotiček.