Včasih so tukaj v nedrih Uršlje gore na Ivarčkem jezeru potekale tradicionalne prvomajske proslave. Jaz se jih še spomnim. To so bili lepi časi. Zbralo se je veliko število ljudi, ki so čutili pripadnost delavskemu razredu. Ivarčko so zgradili udarniško s prostovoljnim prispevkom in delom naši jeklarski delavci. Tudi moj oče je bil med njimi. Takrat smo imeli še dobre sindikate in govornike, kot je bil Mitja Šipek, ki je znal kaj pametnega povedat. Včasih so na Ravnah goreli kresovi. Zdaj še tega ni več.
Odkar so tradicionalno prvomajsko proslavo preselili v šotor pred gimnazijo Ravne, je program vsako leto slabši. Naj dodam, da v
bližini stoji novi stadion, ki je zaprt za javnost, čeprav smo vanj vložili več
kot milijon evrov! Kako je mogoče, da je čisto nova konstrukcija postala
nevarna za ljudi? Da bi bila sramota še hujša so letos za slavnostnega
govornika na prvomajsko proslavo povabili Boruta Pahorja? Komu v posmeh? Lani,
ko sem bil nazadnje na prvomajski proslavi na isti lokaciji v šotoru pred gimnazijo godba ni zaigrala niti Internacionale. Kakšna prvomajska
proslava je to brez Internacionale? Ne vem, če so jo danes zaigrali, ker me ni
bilo tam. Upam, da so se spomnili. (Povratne informacije so potrdile, da jo niso zaigrali)
Internacionala je na Ivarčkem jezeru 1. maja odmevala daleč
naokoli, odmevala je skupaj z možnarji in bogatim kulturnim programom.
Odmevalo je pod našo Uršljo goro, da so slišali na drugi strani Pece v
sosednji avstrijski Koroški kako pri nas praznujemo 1. maj. Namesto nekdanjega ponosa nam zdaj Ivarčko jezero,
ki je odmaknjeno od oči javnosti, propada in trohni, čeprav je občina
dve leti nazaj vložila svoja sredstva za čiščenje in obnovo. Zdaj je vse
potihnilo...
Namesto proslave v šotoru pred gimnazijo smo mi raje šli na original prizorišče, kjer smo sami praznovali praznik dela |
Volitve so mimo. Vaši izvoljeni predstavniki so zdaj na
laskavih položajih, da bi lahko kaj spremenili, ampak se še naprej obnašajo kot
da so v kampanji in se všečno slikajo z ljudmi, ki sami sebe slepijo in varajo,
da nam gre na bolje. Od vseh bi rekel, da gre prav Borutu Pahorju res na bolje,
saj je pred desetimi leti še tarnal kako težko preživi s 3000 evri plače na
mesec. Zdaj je kar naenkrat postal velik dobrodelnik, čeprav bi morala država
na tem področju opraviti glavno nalogo, to je poskrbeti za nemočne in šibke,
ampak če smo imeli takega človeka kot je on na čelu države, potem ni čudno, da
si moramo državljani pomagati sami, z zbiranjem prispevkov in zamaškov. Kot
vidite so ljudje še srečni, da je temu tako, drugače jih na proslavi ne bi
bilo. Ubogi delavci, če so sploh bili prisotni, upokojencev namreč ne štejem
med delavce, saj bi kdo drug vse to verjetno težko prebavljal.
Sprehod okoli jezera |
Upam, da so imeli gostje na današnji vaški veselici (v to so namreč spremenili prvomajsko proslavo) vsaj dobro hrano in pijačo. Jaz sem šel raje na sprehod od Ivarčkega jezera do Poštarskega doma. Bilo je čudovito. Včasih pred drugo svetovno vojno so prvomajske proslave potekale v naravi, v gozdovih, saj so bile prepovedane, o tem je pisal tudi Prežih. Čeprav so imeli manj denarja in sredstev so znali pripravit kulturno bogate proslave. Če mislite naslednje leto povabit na proslavo kakega Počivalška ali Cerarja potem raje dajte denar namenjen za proslavo v dobrodelne namene. Bo manj škode in več koristi za pomoči potrebnim. Danes si mora človek že tako ali drugače sam pomagat, drugače drugi vse pokvarijo. Žalostno, ampak tiho pa tudi ne znam bit...
Naš borec |
Ni komentarjev:
Objavite komentar