Utrinek iz sprehoda do izvira Grofove vode nad Tolminom

Danes smo bili prvič pri izviru Grofove vode, ki se nahaja nad Tolminom v vasi Gabrje. Pot do izvira je sicer strma, ampak na srečo kratka. Do tja se od parkirišča hodi še približno 20 minut po dobro utrjeni in označeni poti. Cesta iz Nove Gorice do Tolmina je za moje pojme odlična. Večji problem imam s prenašanjem polnih steklenic vode nazaj do parkirišča v vasi Gabrje.

Omenjen izvir vode naj bi bil zelo poseben, pravzaprav unikaten v svetu. Tukaj ima voda, če gre verjeti meritvam radiestezistov najvišjo možno vrednost (2 milijona enot po Bovisu... zdrav človek jih ima med 7 do 10 tisoč enot, povprečno imajo podobni zdravilni izviri okoli 300 tisoč enot, torej se pri nas nahaja pravo naravno bogastvo), zato lahko s pitjem Grofove vode sprožimo samozdravitvene ter blagodejne učinke na telo in počutje.

Verjetno se sprašujete zakaj hodim po Grofovo vodo? Na žalost so dva tedna nazaj Lumpiju diagnosticirali tumor na mehurju. Pred tem sem opazil sledove krvi v urinu. Stanje se kljub zdravilom ni izboljšalo, zato sem sklenil, da grem poskusit še z Grofovo vodo.

Prejšnji teden je bilo vreme zelo slabo, zato sem kljub dežju šel sam do izvira. Bilo je nevarno zaradi možnosti zdrsa, ampak sem nekako uspel natočit steklenice in jih varno pripeljati do Lumpija. Njegov odziv je bil zanimiv. Popil je vso vodo. Rezultati seveda niso prišli čez noč. Zanimivo, da se je kri ustavila. Ko mu Grofove vode zadnja dva dni nisem dajal, ker mi jo je zmanjkalo v steklenicah, se je kri spet pojavila v urin. Zato sem se vračal po vedno večje zaloge Grofove vode. Uh moja hrbtenica...

Tokrat pa sem prvič pripeljal zraven še Lumpija in Luckyja, ki sta takoj ob pogledu na izvir začela piti iz njega. To me navdaja z upanjem, da bo voda mogoče pomaga ublažit posledice Lumpijevega tumorja.

Zavedam se dejstva, da ozdravitve v tem primeru ne morem pričakovati, lahko pa vsaj omejimo ali vsaj ublažimo negativne posledice zahrbtne bolezni. Poleg zdravil mu dodajam Grofovo vodo za katero lahko na podlagi opazovanja zatrdim, da se Lumpiju stanje počasi stabilizira. Tudi pri samem izviru sta se oba kužana zelo umirila, kar je nenavadno glede na njuno lovsko naravo in dejstvu, da smo se nahajali sredi divjine.

Skratka držite pesti, da se na koncu vse dobro izide. Jutri imam še en pregled pri veterinarju z ultrazvokom. Upam, da ustavimo širjenje tumorja. Lumpi se drži pogumno in kaže neverjetno voljo do življenja.