Potrošniška družba in atomizacija človeštva

Med branjem intervjuja z filozofinjo Salecl sem prišel do naslednjih ugotovitev. 

V sodobni družbi ne smemo iskati problemov v verskem fundamentalizmu ali politični ideologiji. V času, ko se je pojavila radikalna atomizacija družbe,je potrebno iskati probleme pri ljudeh posameznikih, katerim lahko pokažemo pot do pravega zadovoljstva in sreče v življenju, sicer bodo ostali ujeti v začaranem krogu nezadovoljstva in žalosti.

Danes živimo v potrošniški družbi, kjer so romarska središča postala trgovska velemesta oz. »shoping centri«. Naše kapele so postale gostilne, restavracije, zabavišča in druga podobna mesta, kjer se ljudje sproščajo od pritiska, ki ga doživljajo v kapitalistično naravnani družbi. Pritiski na posameznika se izvajajo na različne načine. Lahko jih zaznamo v obliki oglaševalskih reklam, filmov, glasbi, novejši tehnologiji, modi, avtomobilih in drugih oblik sporočanja, ki v bistvu nosijo subtilne vzorce, kako naj se obnašajo »popolni ljudje«, seveda po meri »potrošniškega evangelija«.

Potrošnja ljudem nikoli ni prinesla sreče ali trajnega zadovoljstva. Celo tisti, ki imajo veliko denarja se na koncu počutijo tesnobno in doživljajo enake življenjske krize, kot večina ostalih ljudi na zemlji. Potrošniška družba in ljudje, ki trošijo so v podobni situaciji kot alkoholiki. Čeprav so nas nekoč učili, da je en kozarec vina na dan zdrav za človeka, se lahko takšna navada zelo hitro sprevrže v pretiravanje in opijanje z alkoholom. Zaradi pretiranega pitja kasneje mnogi alkoholiki zapadejo v delirij. Potrošniška družba se danes nahaja v podobnem »alkoholnem deliriju«, ki je posledica strupene propagande, ki je človeka reducirala na stopnjo »rejene živali«, ki ga je potrebno dresirati kako naj živi in zapravlja svoj prosti čas na zemlji. Potrošniška družba je ljudem dodelila pastirje, ki nas negujejo za svojo hrano, za svoje potrebe, ne zaradi ljubezni do človeštva.  

V takšnem okolju smo ljudje izgubili svojo pravo človeško identiteto. Pozabili smo na človeške vrline. Ne poznamo več smisla svojega življenja, ne vemo kaj je prava ljubezen do sočloveka, živali in narave. Obnašamo se objestno in neodgovorno. Želimo samo grabiti in kopičiti, nič ne bi dajali sploh pa svoje ljubezni, ki jo skrivamo in tlačimo, kot da je danes narobe ljubiti druge ne glede na njihovo pripadnost veri, rasi, razredu ali spolu? Ljudje danes samo še izkoriščajo in izrabljajo eden druge, namesto da si medsebojno pomagamo in podpiramo. Človeška solidarnost se pojavi samo v času naravnih katastrof ali klica v sili, drugače so vsi zaprti za svojimi štirimi zidovi in se brigajo samo za sebe.

Ljudje so čedalje bolj odtujeni od svoje človeškosti, postajajo čedalje bolj osamljeni, pojavljajo se nove psihične stiske in bolezni, ki jih nihče ne vidi, ljudje zaradi tega vedno bolj drsijo v otopelost in samomorilsko vedenje. Pravzaprav lahko rečem, da večino ljudi sploh ne zanimajo novi telefoni, računalniki, diete, fitnes naprave, avtomobili, obleke, glasba in druga potrošniška krama, saj v teh predmetih poskušajo najti sebe, ker so izgubljeni in večinoma zmedeni. To je posledica dresiranja in reduciranja človeka na stopnjo potrošniškega stroja, ki ima svoje vzorce kako naj se obnašajo, delujejo in razmišljajo. Primer: vidimo plakat postavnega manekena ali manekenke. Takoj si zastavimo cilj, da moramo biti takšni tudi mi, sicer bomo nesrečni in žalostni. Kakšna zabloda. Bistveno je, da smo to kar smo. Problem pa je, da sami sebe sploh ne poznamo. Ne zavedamo se kakšne moči in sposobnosti posedujemo. Namesto odkrivanja sebe stalno kopiramo druge.

 Ljudje bodo seveda stalno iskali svoje zadovoljstvo, srečo in veselje. To so naše naravne potrebe, ki nas naredijo človeške. Vendar v potrošniški družbi ljudje zamenjujejo svoje zadovoljstvo, srečo in veselje z napačnimi potrošniškimi vzorci. Takšni ljudje so na žalost, iz mojih zgodovinskih izkušenj, vedno sposobni sovražiti in ne ljubiti, ker ne najdejo svoje sreče in zadovoljstva v življenju, ker mislijo, da je imeti predmete, stvari, idole in denar vse kar potrebujejo za svoje osebno zadovoljstvo. Tako so postali ljudje opiti od potrošniške mrzlice, da ne vidijo svojih zablod in napak, ki jih delajo na vsakodnevni ravni. Številni moški in ženske so zaradi tega nesrečni. Zato me ne čudi, ko vidim porast nestrpnosti, homofobije in sovraštva do drugačnih, saj so ljudje preveč opiti od viškov v potrošniški družbi, da ne vidijo probleme pri sebi, ampak jih projicirajo na druge. Zato smo priče porastu sovraštva do beguncev in drugih manjšin, ki predstavljajo grožnjo našim lažnim potrošniškim predstavam kakšen naj bi bil človek po naši podobi.

Prav zaradi tega imamo povečano število ljudi s težavami. Ljudje so postali tarče zvitih metod manipuliranja, zato zaidejo v verske sekte ali polagajo svoje upe v radikalne politične ideje, ki naj bi reševale njihove predstave o svetu in predvsem njihove vsakdanje težave.

Probleme dodatno otežuje še gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008. Zviti bogataši in iznajdljivi lastniki kapitala so odprli svoje račune v davčnih oazah, kamor odteka na milijarde evrov našega denarja, ki ga potem zmanjka za šolstvo, zdravstvo in socialo. Zato država udari po žepih nas male ljudi, male podjetnike, uvede višje davke in dajatve, saj smo jim na dosegu roke. Država si ne upa napadati velikih korporacij in magnatov, ker bi to pomenil napad na kapitalizem, napad na potrošniško družbo, pravzaprav bi to pomenil napad na uveljavljeno religijo »privatne lastnine«, ki je v sodobni družbi sveta in predvsem nedotakljiva stvar. Preživi samo najmočnejši so nas učili v šolah! Zaradi tega smo se znašli v podobni situaciji, kot Nemčija leta 1933! Imamo nesposobno državo, slabo vlado, koruptivne politike, gospodarsko krizo, kup nezadovoljnih ljudi in za vse poskušamo najti rešitve v radikalnih idejah. Iščemo karizmatičnega vodjo, ki nas bo rešil iz krize. Bodeča žica je šele začetek konca. Najhuje šele pride, če se ne bomo nehali opijati od potrošništva in drugih neumnosti v katere nas silijo, da živimo.

Rešitev vidim v iskanju pravih poti do zadovoljstva, sreče in veselja. Rešitev je tudi v spremembi našega sistema, ki trenutno omogoča raznovrstne manipulacije, predvsem pa moramo omejiti moč korporacijam, ki s svojimi delovanji ustvarjajo največje razlike med ljudmi. Kako naj človek zgradi srečo v sistemu, ki ne omogoča zaščite niti najosnovnejših ekonomskih pravic do samostojnega in brezskrbnega življenja? Zato se je potrebno izogibat nadaljnji atomizaciji, individualizaciji in izolaciji družbe. Takšni so cilji tega sistema, da ostanemo neorganizirani in neenotni, predvsem pa zaprti v svoje mehurčke. Zato je potrebno  stopit skupaj in postavit v ospredje ideje pravičnosti, solidarnosti in človekoljubje, saj gre za naša življenja, za našo prihodnost ali pa se bomo soočili z nadaljnjim propadom in razkrojem družbe, kot take.