Samo ljubezen lahko prinaša srečo, ki se odraža v naklonjenosti, zbližanju, prijateljstvu, razumevanju in strpnosti do vseh. Ljudje bi se morali v življenju vsak dan učiti kako premagovati svojo jezo, sovraštvo, odpor, prizadetost in užaljenost do drugih. Prav tako bi se morali obvladati in zatreti svoje negativne občutke nevoščljivosti, podcenjevanja, posmeha, prevzetnosti in opravljanja ter jih zamenjati s prijaznostjo, razumevanjem, gostoljubnostjo, radodarnostjo in spoštljivostjo. Dajmo v ljudeh iskati tisto, kar je mogoče ljubiti, ceniti, spoštovati in ne tisto, kar je mogoče kritizirati, opravljati in sovražiti.
Samo tisti ljudje, ki znajo iskati pozitivne lastnosti in bisere, ki jih nosimo v sebi in svojih srcih, imajo harmonične odnose z drugimi ljudmi v svoji bližini. Vendar moramo biti hkrati tudi dovolj samozavestni in zaverovani vase, da znamo reči tudi NE, ker drugače postanemo objekt izkoriščanja in prepiranja.
Zavedati se je potrebno, da ljudi ne moremo na silo spreminjati. Zato je vsako prepiranje o napakah in drugih slabostih brezplodno dejanje in zapravljanje časa. Ljudem lahko vedno pokažemo kje so naše meje. Lahko jim pokažemo kje so pozitivni zgledi. Lahko jim povemo kaj nam je všeč in kaj ne. Vendar, če nismo dovolj samozavestni in če ne znamo slediti svojemu življenjskemu poslanstvu, bomo zapravljali svoj dragocen čas za številne prepire in druge negativnosti, ki nas samo tlačijo in utrujajo, namesto da bi svoj čas namenjali sebi in svoji duhovni in osebnostni rasti.
Najhujše je predajanje brezdelju. To nas slej ko prej pripelje v depresijo in tesnobo, ki odpre vrata vsem zgoraj naštetim negativnim lastnostim. Zato posvečajmo svoj prosti čas redni fizični aktivnosti, tekanju, pohodništvu in telovadbi; ter duhovni rasti, branju knjig, poslušanju predavanj, iskanju novih znanj in učenje. Družimo se s pozitivnimi ljudmi, ki nam nekaj pomenijo. Bodimo v družbi ljudi, ki so nam lahko za vzgled. Negativne ljudi pustimo za seboj in pojdimo dalje v svojem razvoju. Časa ne moremo spremeniti. Spremenimo lahko samo sebe in svoje vzorce obnašanja.
Naše telo je kot sveti tempelj. Zato poskrbimo za njegovo notranjo čistočo. Veliko ljudi je obsedenih z zunanjo čistočo, saj se redno tuširajo, umivajo, nosijo čiste obleke in prijetno dišijo, vendar na žalost pogostokrat opazim, da večina pozablja na notranjo čistočo svojega templja. Tisto kar pride iz naših ust je lahko izraz naše notranje čistosti ali umazanije. Zato je potrebno poskrbeti za zdravo rastlinsko prehrano, da najprej omogočimo sebi dovolj energije in moči za čisto duhovno in fizično rast. Kdor se kljub temu še naprej posveča negativnim lastnostim se očitno ne zaveda svojega življenjskega poslanstva. Poslanstvo je v tem, da se v življenju stalno izpopolnjujemo, napredujemo, učimo, popravljamo napake in razvijamo. Izogibajmo se potrošniškemu hedonizmu, ki nas vodi v razkroj in propad. Materializem nikoli ni bil izvor sreče za človeka. Sreča je, ko se lahko človek žrtvuje za druge in pomaga. Zato spoznajmo sebe in delajmo tako, da bodo imeli tudi drugi ljudje neko korist, saj jim bomo predstavljali navdih in pozitiven zgled, da bodo tudi sami našli pot do osebne sreče in zadovoljstva. Hkrati bomo tudi mi srečni, saj na poti ne bomo sami in se nam bodo pridružili drugi. Tako se bomo skupaj učili in eden drugega razumevali, spoštovali in cenili. Zato ne bodimo sebi svoj največji sovražnik in izkoristimo dan za razvoj ljubezni.
Avtor: Milan M.
Avtor: Milan M.
Odlično napisano, lahko samo sopodpišem!
OdgovoriIzbriši