Megleno vreme je imelo danes simboličen pomen. Prvič se je zgodilo, da me je megla spremljala celo pot iz Ljubljane domov. Po navadi se je znebim tam nekje pred trojanskim predorom. Tokrat me je megla spremljala vse do mojih domačih vrat na Koroškem. Vmes je samo za kratek čas posijalo sonce. Toliko, da se je na mojem obrazu zarisal nasmeh. Vendar sem bil kmalu zatem spet ujet v novo megleno zaveso, ki me je zopet zavila v svoj tesnoben in negotov objem. Že med potjo sem dobro vedel kaj to pomeni.
Slovenija je žal zamegljena in mračnjaška dežela. Tukaj kot vidim uspevajo samo še iznajdljivi lopovi, lažnivci in hinavci. Najslabše je to, da ljudje najbolj nasedajo lažem, ki jih trosijo prav takšni hinavci, ki nikoli niso kaj dobrega naredili za druge ljudi. Takšni, ki vedno poskrbijo samo za sebe. Ljudje kot vidim zelo radi nasedajo strahovom in sovraštvu. Ljubezen in zaupanje je pri nas španska vas. Sprašujem se, če je v takšni državi sploh smiselno iskati srečo? Kje naj jo iščem? Pri ljudeh, ki mižijo ko se dogajajo krivice nad drugimi? Pri ljudeh, ki drugim privoščijo najslabše? Resno razmišljam, da počasi odidem drugam. Pravzaprav razmišljam o evakuaciji iz države, ki se čedalje bolj potaplja v svojem primitivnem nazadnjaštvu, kjer na koncu ni drugega izhoda.
Ljudje, ki bežijo za svoja življenja, so tukaj označeni za teroriste in potencialne morilce. Ljudje, ki se borijo za pravično družbeno ureditev so pri nas označeni za »leve fašiste«. Ljudje, ki želijo imeti enakopravne pravice z ostalimi državljani, so označeni za drugorazredne »pedre«. Slovenija aktivno podpira NATO zvezo pri širjenju njenih vojn v tuje države in se dela nevedno, ko zaradi tega pomre na tisoče tujih otrok in civilistov v Iraku, Siriji, Libiji in Afganistanu. Fašisti so nas leta 1941 ogradili z bodečo žico okoli Ljubljane. Zaradi strahu in neverjetnega sovraštva do tujcev so novodobni fašisti na zahvalo prestrašenih Slovencev zgradili bodečo žico okoli cele države! Takšen presežek mogoče zasluži svojo »Benitovo nagrado«. Vsaka vam čast fantje. Zaradi vaše žice trenutno umirajo živali. Vendar se v Sloveniji po novem, kot vidim sežigajo tudi knjige. Kmalu bodo zažigali tudi ljudi.
Ne morem skrit svojega razočaranja nad referendumom. Nisem namreč eden od tistih hinavcev, ki bi skrivali svoja čustva. Sem človek s srcem in dušo. Žalosti me, da so se ljudje odločili na podlagi strahu, sovraštva in laži. Če je to vaša izbira za prihodnost je moja drugačna. Tudi jaz sem v tej državi manjšina. Manjšina, ki verjame v ljubezen in strpnost. Kjer ni ljubezni ne more bit sreče. Zato bom iskal vse možne načine, da se umaknem iz te meglene kotline sovraštva, da najdem svoj prostor pod svobodnim soncem in vedrim plavim nebom.
Napisano 20. 12. 2015.
Ni komentarjev:
Objavite komentar