Ta zapis je moj zadnji odziv na odstop iz mesta predsednika Slovenskega veganskega društva, ki se je zgodil 20. oktobra letos.
Poleti me je prijatelj vprašal: "Kaj pa, če nisi 100%
vegan?" Odgovoril sem mu, da biti manj kot popoln vegan ne pomeni, da si
slab človek. Vsak počne toliko, kolikor zmore in želi v okviru svojih zmožnostih.
Ne delim ljudi na vegane in ne-vegane, saj to ne odraža njihove celovite
osebnosti.
Največja zmota je, da bi ljudi kategoriziral kot 'dobre' ali
'slabe' glede na to, kaj jedo. Stari pregovor pravi, da se hudič skriva v
podrobnostih, zato je včasih bolje, da se na takšne malenkosti ne osredotočamo
preveč. Pomembneje je videti širšo sliko. Stari ljudje bi rekli, da zaradi
drevesa ne vidimo gozda.
Tisti, ki večinoma jedo rastlinsko, so naredili velik korak
naprej. Pomembna je vsaka stopnička, ki jo naredimo. Obremenjevanje s tem, ali
smo 100% vegani ali ne, nas lahko pripelje v past ideološkega razmišljanja, ki
zavira osebnostni razvoj. Raje se veselite vsakega dneva in uživajte v tem, kar
počnete. Ideološka prepričanja so stvar preteklosti. Kot zgodovinar bi lahko o
tem napisal celo knjigo. Delitve ljudi na prave in neprave vegane je huda
napaka.
Žal se tudi med vegani najdejo tisti, ki so strogi in
kritični do drugih. Namesto da bi se obremenjevali z drugimi, naj se posvetijo
svojemu osebnemu življenju in pustijo druge, da se razvijajo po svoji poti.
Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje, a ni nujno, da je vse, kar slišimo,
absolutna resnica. Ni popolnih in brezgrešnih ljudi na zemlji. Tudi jaz nisem
100% vegan, saj ne vem, če ni bil v jabolčnem soku po nesreči stisnjen tudi
kakšen črv. Tega mi ne more nihče 100% zagotoviti. Zato je pričkanje o tem, kdo
je čisti in nečisti vegan popolna bedarija.
Ko mi nekdo, ki ni vegan, reče, da je imel za zajtrk nekaj
veganskega, to pohvalim in spodbujam. Če takoj kritiziramo, kako lahko
pričakujemo, da se bo taka oseba še naprej trudila? Z razumevanjem, podporo in
ljubeznijo lahko ljudi spodbudimo k večji spremembi. Tega se nekateri
vročekrvneži nočejo zavedati, zato delajo škodo veganskemu gibanju in jaz ne
želim biti zraven, ko se bo zaradi tega zgodil obraten proces, ko bo vsako
govorjenje o veganstvu postalo kontraproduktivno.
Biti razumevajoč, strpen in ljubeč do drugih na njihovi
življenjski poti je bistveno. Nič se ne spremeni čez noč, in tudi narava
potrebuje svoj čas za razvoj. Zato spodbujajmo in podpirajmo drug drugega na
poti osebnega in kolektivnega razvoja. Zavrzimo pa delitve na »naše« in »vaše«.
Na črne in bele. Na rdeče in rjave. Sem mislil, da v teh vodah tega ni, ampak
sem se zmotil. Nič hudega, vsak naj gre po svoji poti naprej. Mirna Bosna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar