Pozabljene žrtve zgodovine: Iskanje in priznanje slovanskih žrtev v drugi svetovni vojni

Kot ljubitelja zgodovine, predvsem druge svetovne vojne, me je vedno zanimalo, zakaj se danes toliko poveličujejo judovske žrtve, skoraj nikoli pa se ne omenjajo žrtve nas Slovanov, saj smo plačali najvišji krvni davek za zmago? Judom se je res zgodila tragedija, umrlo jih je približno 6 milijonov. Tako nam pravijo zgodovinarji. Vendar kaj naj potem rečemo mi Slovani, ki nas je umrlo 30 milijonov?

Še bolj čudno je to, da si lahko danes kaznovan, če podvomiš v medvojno trpljenje judovskega naroda. Kaj pa če podvomiš v naše žrtve? To pa nikogar ne zanima, saj je trpljenje naših ljudi za nekatere popolnoma nepomembna stvar. Danes te lahko označijo za antisemita ali komunajzerja, če poskušaš pojasnit svoje poglede na zgodovino, čeprav nimajo tvoji pogledi nobene veze z kako ideologijo, imajo pa veliko vezo z zdravim razumom. Že tu se lahko vidi kako spretno se zatira svobodomiselnost posameznikov, čeprav nam je baje svoboda izražanja zagotovljena po vseh znanih zakonih. Zakaj gre v tem primeru za izjemo? Nisem še slišal, da bi kje sprejeli zakonodajo, ki bi recimo ščitila "slovanske žrtve" pred zanikanjem ali omalovaževanjem, katerim smo zadnje čase pogosto priče. Morda boste ugovarjali, češ da nihče ne omalovažuje naših žrtev in da se meni samo blede, ampak jaz ves čas poslušam kako so Judje trpeli, kako so Britanci trpeli, kako so Francozi trpeli, skoraj nikoli pa ne slišim kako smo mi Jugoslovani trpeli ali pa Rusi? Recimo Belorusov je bilo pred vojno 9 milijonov, po vojni jih je ostalo živih samo 7 milijonov, to je četrtina prebivalstva, ki je izginila med vojno! Za nas se vedno reče, da smo si sami krivi, da smo se sami med sabo pobijali, da smo drugačni itd. Nikoli nobenega priznanja, stalno neke sodbe in ignoranca, stalno nas podcenjujejo. Potem pa še od nas pričakujejo, da bomo ubogljivi, da bomo spoštovali Zahodne vrednote, kot da svojih ne bi imeli! Tudi danes se pričakuje, da nam bo Zahod pomagal, govorijo nam o neki Trojki, pozabite na vse to, sami si moramo pomagati, ker če slučajno res oni pridejo smo gotovi.

Propaganda nas ves čas prepričuje, da gledamo filme in beremo knjige, ki nas učijo kako so nam Zahodne države prinesle svobodo in blagostanje. S tem nam hočejo povedati kdo je šef in komu se moramo klanjati. Vendar je več kot očitno, da so največji delež za zmago prispevali prav narodi Sovjetske zveze in partizansko odporniško gibanje v Evropi, torej tudi mi Slovenci. Čudi me, da se danes toliko govori o zločinih, ki so bili storjeni z naše strani, skoraj nič pa o njihovi nečednosti. Nihče ne poskuša zanikat kakšnih zločinov, jaz zločine z naše strani priznavam in obžalujem, ampak zakaj se potem ne obsoja recimo uporaba atomskega orožja nad civilisti na Japonskem? Zakaj se ne obsoja bombardiranje civilnih ciljev v Nemčiji, kjer je prav tako umrlo na tisoče nedolžnih civilistov in zakaj se ne obsoja ravnanje zavezniških enot nad nemškimi ujetniki po vojni, kjer je zaradi nemogočih razmer prav tako umrlo na sto tisoče ujetnikov? Zakaj se vse to pometa pod preprogo, zakaj se o tem nikoli javno ne razpravlja, vedno pa znajo kazat s prstom na nas Slovane kakšni smo in kaj smo počeli. Torej kolikor jaz vidim, je enim dovoljeno vse, drugim pa so dali zakone, ki se jim moramo klanjati, ker smo za njih sužnji.

Ne pozabite, da ima beseda "Slovan" v Zahodnih jezikih podoben pomen kot suženj, tako tudi gledajo na nas, tako nas vidijo, tako nas razumejo, kot sužnje. Zato mi uradno zgodovinopisje sploh ni všeč, ker se ravna po tem skritem standardu, kjer smo mi poslušni in ponižni sužnji. Hvala bogu, da mislim s svojo glavo. Bolj kot to je pomembno, da imamo vsi pokončno glavo in da se nehamo obsojati za stvari iz preteklosti na katere več ne moremo vplivati še najmanj pa za njih odgovarjati. Važno, da se tega zavedamo in da poskrbimo, da vsaka žrtev dobi svoj grob in da se te zadeve nikoli več ne ponovijo. A kaj ko so ljudje najslabši učenci prav iz zgodovine, saj se le ta ves čas ponavlja…No upam da bo v prihodnje drugače in da se bomo skupaj spominjali vseh nesmiselnih žrtev človekove neumnosti, ter namesto žalovanja začeli skupaj praznovati naše skupne dosežke za napredek v miru, sočutju in ljubezni.