Ne hrepenim po tem, da bi bil nad ali pod povprečjem, pameten ali neumen; želim biti zgolj Človek, brez pridevnikov, etiket ali predpon. To je moj cilj, moje bistvo. Človeška narava ni hedonistična ali zlobna; je več kot le površinska podoba, ki jo izkrivljajo človeške zlorabe ob pomanjkanju razumevanja lastnega bistva. Kljub običajnemu poudarjanju človekovih slabih lastnosti, obstajajo tudi pozitivne, na katere pogosto pozabimo.
Naše nezadovoljstvo z negativnimi vidiki človeštva je dokaz,
da smo po naravi nagnjeni k dobremu; zlo in krivica sta izključena iz naše
zavesti. Resda je človek sposoben zla, vendar ne smemo pozabiti na njegovo
sposobnost dobrega. Slaba dejanja niso izraz zavestnega človeka, temveč globok
izraz izgubljenosti tistih, ki ne razumejo, kaj pomeni biti ČLOVEK.
Biti Človek ne pomeni biti zloben; to je le nepremišljen
odziv, ki izhaja iz strahu ali neznanja. Naša zavest se razvija v okviru
družbene realnosti, ki nas obdaja. Živimo v krutem sistemu, ki človeku
preprečuje, da bi se izrazil v svoji polnosti, kar vodi do moralnega propada.
Biti dober je resnična podoba človeške narave, a je danes
težko dostopna zaradi družbenih razmer. Živimo v potrošniški družbi, kjer
kapital oblikuje vrednote. Biti dober pomeni dajati in sprejemati ljubezen, ki
se ne da ovrednotiti s kapitalom, zato je iz sistema izključena. Ljubezen do
življenja, narave, živali in ljudi je pot do osebne sreče in blagostanja. Sreča
je tisti cilj, ki ga iščemo v življenju – biti srečen, zadovoljen, ljubljen in
zdrav, predstavlja naše najvišje občutke radosti in smisel našega življenja.
Delajmo na tem, da odsevamo resnično življenje, ne da
postajamo njegovo nasprotje. Biti Človek z veliko začetnico je naša skupna
identiteta, ki presega vse verske, politične in ideološke delitve. Za to se
splača živeti, da bi to izkusili in uresničili v vsakdanjem življenju. Splača
se biti dober in biti Človek, saj nam narava vedno vrne svojo dobroto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar