Znanstvena ponižnost

Pred kratkim sem prebral knjigo Umberta Eca z naslovom: Kako napišemo diplomsko nalogo.  V oči mi je padla zaradi imena avtorja, ki je sicer svetovno priznani filozof, pisatelj in profesor srednjeveške književnosti. Napisal je roman Ime rože, ki mu je prinesel svetovno slavo. Kasneje so po romanu posneli istoimenski film, v katerem je glavno vlogo odigral legendarni škotski igralec Sean Connery. Ko sem knjigo na hitro prelistal sem se najprej vprašal, kaj nam lahko slavni pisatelj pove o pisanju diplomske naloge? Mar ne pišejo tovrstne zadeve samo specializirani pedagogi in didaktiki? Zakaj se je slavni avtor odločil napisati strokovni priročnik za študente? Odgovor vas bo morda presenetil.

Umberto Eco

Če študirate humanistiko in družboslovje vam bo knjiga zagotovo všeč. V njej boste našli poučno pripoved o tem, kako je Eco s pomočjo nepričakovanega odkritja uspel razrešiti kočljiv teoretski problem, ki ga je oviral pri zaključevanju doktorskega študija. Malo je manjkalo pa bi skoraj obesil svojo akademsko kariero na klin in njegovo ime bi utonilo v pozabo. Človeštvo bi bilo s tem prikrajšano za enega velikega misleca. Zato nam v knjigi pojasni strukturo in sistem zbiranja različnih podatkov ter kako jih spremeniti v uporabne informacije, da v zahtevnem procesu dela ne izgubimo zagon in osredotočenost. Spoštovanje virov ter s tem poznavanje ljudi, ki so jih ustvarili, se mu je zdelo ključnega pomena, saj je tako nastal njegov prvenec.

Film Ime rože. Na levi v sivem stoji Sean Connery.

Kdo bi si mislil, da je Umberto Eco, eden največjih sodobnih mislecev našega časa, svoj navdih za zaključek disertacije našel pri povsem nepomembnem avtorju iz 19. stoletja? Na zaprašenih policah se mu je med brskanjem po arhivu pred očmi pojavila knjiga z dolgim latinskim naslovom. Sprva knjiga ni imela nobene zveze s tem kar je iskal. Kljub temu jo je s spoštljivostjo vzel v roke in prebral. Njen avtor je bil nek opat Valleto. Prvi vtisi branja so bili slabi. Šlo naj bi za intelektualnega reveža in povprečnega nepomembneža. Tudi specialisti srednjeveške književnosti so bili podobnega mnenja: opat Valleto ni prispeval nič posebnega za razumevanje srednjeveške književne stroke. Na koncu je postalo prav to delo nepogrešljivo za razumevanje in razvoj znanosti sodobne srednjeveške književnosti. Naslednje generacije mladih znanstvenikov, ki so zgradile kariere na pomembnih podrobnostih, so znale spretno uporabiti opatove izsledke. Opat je videl in poznal posamična drevesa. Sodobniki so mu zato pogosto očitali, da zaradi tega ne vidi gozda. Vendar se je ravno v tem skrival čar njegovega pristopa k znanstvenem raziskovanju. Obvladoval je detajle, ki so bili na prvi pogled nepomembni za razumevanje širše slike, vendar so postali ključnega pomena za povezovanje večje slike in znanja. Veliki misleci so osredotočeni na širšo sliko. Za razumevanje vsake podrobnosti niso vedno najboljši. Za povezovanje potrebujejo izdelane modele veznih členov. V primeru srednjeveške književnosti je ta člen prispeval opat Valleto, ki ga je stoletje kasneje uporabil Umberto Eco. 

Če na kratko povzamem so naslednje generacije z odkritjem rešitve zapletenega teoretskega problema in razumevanja veznih členov, našle pot do nadaljnjega razvoja srednjeveške književne znanstvene discipline. Končno se je trud opata Vallete izplačal, čeprav ga v času njegovega življenja niso nagradili s posebnim priznanjem. Opat je verjetno poznal svetopisemski izrek, ki pravi: "Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji" (Mt 20). V tem primeru je bil Eco poslednji v vrsti, ki se je na koncu znašel v prvi vrsti intelektualne in akademske srenje svoje discipline. Rešilo ga je mukotrpno delo neznanega opata, ki ga sodobniki niso razumeli ali znali upoštevati, zato so ga porinili v zadnjo vrsto, pa ne zato ker bi bil šarlatan, temveč zaradi splošno prisotne znanstvene arogance.

Mnogim intelektualcem je še danes nedoumljivo, da lahko povprečen človek odkrije kaj pomembnega za razvoj sodobne znanosti. V knjigi nas Eco opozori na ključno lekcijo raziskovalnega dela. Bodimo znanstveno ponižni! Brez tega je znanost obsojena na propad. Ljudje nam bodo obrnili hrbet, če bomo preveč vzvišeni, arogantni in zaprti. Intelektualna aroganca zavira razvoj znanosti, ki naj bi služila človeštvu, ne pa kabinetnim znanstvenim elitam in kapitalu.

Eden najslavnejših romanov sodobne književnosti

Kadar raziskujemo dela predhodnikov jih ne smemo omalovaževati, tudi če jih smatramo za manj pomembne ali povprečne. Jemati jih moramo enakovredno kot bi jemali kakšna dela velikih mislecev. Namen znanstveno raziskovalnega dela ni dokazovanju superiornosti vašega ega, temveč iskanje spoznanj, ki omogočajo razvoj in napredek človeške družbe in kulture. Čisto vsak posameznik na neki točki prispeva svoj delež razumevanja celote. Tako je opat Valleta omogočil Ecu odskočno desko za uspeh na svetovni ravni. To se ne bi zgodilo, če bi Eco ubral tradicionalni pristop, kot so ga npr. izbrali njegovi predhodniki, ki so omenjenega opata izločili in odpisali. Preseči moramo aroganco in vzvišenost, če želimo napredovati. Moramo se tudi ponižati. Ne pozabimo, da so se veliki misleci najprej učili od povprečnežev. Takrat jih niso poniževali, saj so se od njih marsikaj naučili. 

Eco želi spodbujati študente k spoštljivem obravnavanju raziskovalnega dela, zlasti do drugih avtorjev in virov. V knjigi poudari, da med pisanjem diplomske naloge ne smemo obupati kot je skoraj obupal sam, saj ni premogel omenjene ponižnosti in spoštljivega odnosa. Mnogi opustijo svoje delo tudi zaradi predsodkov, češ, da počnejo nekaj nepomembnega. Diploma je samo "kos papirja" je velikokrat izrečen izgovor, ki opravičuje brezdelje. Spomnite se opisanega primera opata Vallete! Tudi njega so imeli za nepomembnega, tudi njegova izobrazba je nekaterim pomenila navaden "kos papirja", vendar je na koncu zakrivila kariero Umbertu Ecu ter pripomogla k nastanku nepogrešljivega književnega dela Ime rože. Kaj vse bi lahko na tem svetu še nastalo, če bi se ljudje v znanstvenih krogih znali spoštovati in če bi premogli tisto znanstveno ponižnost o kateri govori svetovno priznani avtor? Zato je Eco objavil priročnik o pisanju diplomske naloge, da bi študente pripravil do tega, kako razviti odnos do raziskovalnega dela. Samo s pomočjo znanstvene ponižnosti lahko postanete prvovrstni intelektualec, ki bo služil interesom človeštva. Pamet ni dovolj, če nimaš srca.