110 let od rojstva Branke Jurca - mladinske pisateljice iz Krasa

 Letos, med svojim bivanjem v Koprivi na Krasu, sem odkril, da mineva 110 let od rojstva Branke Jurca (1914–1999), pomembne slovenske pisateljice, ki se je rodila prav v tej kraški vasi. Spoznal sem tudi njene daljne sorodnike, ki se je spominjajo kot živahne in dobrosrčne osebe, polne energije in nasmeha, kar je znala preliti tudi v svoje literarno delo.

Spominska plošča pred rojstno hišo v Koprivi

Branka Jurca je svoje prvo literarno delo, novelo Kristina, objavila leta 1938 v reviji Sodobnost. Med drugo svetovno vojno je bila aktivna v NOB, kar ji je prineslo veliko trpljenja v italijanskem internacijskem taborišču Gonars in kasneje v nemškem Ravensbrücku. Vendar jo boleče izkušnje niso odvrnile od optimizma in vere v boljšo prihodnost.

Njen pisateljski opus obsega predvsem mladinsko literaturo, kjer je na edinstven način združevala resničnost in fantazijo. S pisanjem mladinske literature se je resno začela ukvarjati šele v času svojega materinstva, ko je skozi lastne otroke spoznala, kako globoko lahko otroška doživetja zaznamujejo človekovo življenje. Njene zgodbe, kot so V pasti, Bratec in sestrica in Ko zorijo jagode, raziskujejo teme odraščanja, prijateljstva in prvih ljubezni. Slednja je bila celo prirejena v celovečerni slovenski film, kar priča o njenem vplivu na slovensko filmsko kulturo. Njena dela so bila uprizorjena tudi v gledališču in na radiu, poleg tega pa je dolga leta delovala kot urednica revij Ciciban in Otrok in družina.

Branko Jurca je svoje pisanje razumela kot dolžnost, da mladim pokaže boljši in lepši svet od tistega, ki ga je sama preživela. Kot učiteljica je v svojih delih pogosto prikazovala šolo kot pomemben del otrokovega varnega okolja, ki je harmonično prepleten z njihovim domom. Svojega prvega delovnega dne v šoli se je spominjala takole: »… 'Če otroci ne bodo ubogali, jih s palico po rokah ali po riti' — je rekel nadučitelj. Jaz pa sem kmalu spoznala, da palica ne uči, da otroke lahko nauči marsičesa dobrega le zanimiva, vedra učiteljica…« Učence je vedno spodbujala k branju knjig, ki bogatijo in širijo njihova obzorja. Velik poudarek je v svojih delih namenila tudi živalim in odnosu otrok do njih, ki naj bo nežen in sočuten.

Njeno delo je bilo večkrat nagrajeno; med drugim je prejela Levstikovo nagrado, priznanje Zlata knjiga in Trubarjevo priznanje. Bila je nosilka Partizanske spomenice. Vendar je najpomembneje, da njene zgodbe še vedno živijo med mladimi bralci, saj so polne vedrine, optimizma in zaupanja v mlade.

Branka Jurca bo za vedno ostala zapisana v zgodovino slovenske književnosti kot ena najpomembnejših pisateljic za mlade, njene zgodbe pa bodo še naprej navdihovale nove generacije bralcev.