Letos, med svojim bivanjem v Koprivi na Krasu, sem odkril, da mineva 110 let od rojstva Branke Jurca (1914–1999), pomembne slovenske pisateljice, ki se je rodila prav v tej kraški vasi. Spoznal sem tudi njene daljne sorodnike, ki se je spominjajo kot živahne in dobrosrčne osebe, polne energije in nasmeha, kar je znala preliti tudi v svoje literarno delo.
Spominska plošča pred rojstno hišo v Koprivi |
Branka Jurca je svoje prvo literarno delo, novelo Kristina,
objavila leta 1938 v reviji Sodobnost. Med drugo svetovno vojno je bila aktivna
v NOB, kar ji je prineslo veliko trpljenja v italijanskem internacijskem
taborišču Gonars in kasneje v nemškem Ravensbrücku. Vendar jo boleče izkušnje
niso odvrnile od optimizma in vere v boljšo prihodnost.
Njen pisateljski opus obsega predvsem mladinsko literaturo,
kjer je na edinstven način združevala resničnost in fantazijo. S pisanjem
mladinske literature se je resno začela ukvarjati šele v času svojega
materinstva, ko je skozi lastne otroke spoznala, kako globoko lahko otroška
doživetja zaznamujejo človekovo življenje. Njene zgodbe, kot so V pasti, Bratec
in sestrica in Ko zorijo jagode, raziskujejo teme odraščanja, prijateljstva in
prvih ljubezni. Slednja je bila celo prirejena v celovečerni slovenski film,
kar priča o njenem vplivu na slovensko filmsko kulturo. Njena dela so bila
uprizorjena tudi v gledališču in na radiu, poleg tega pa je dolga leta delovala
kot urednica revij Ciciban in Otrok in družina.
Branko Jurca je svoje pisanje razumela kot dolžnost, da
mladim pokaže boljši in lepši svet od tistega, ki ga je sama preživela. Kot
učiteljica je v svojih delih pogosto prikazovala šolo kot pomemben del
otrokovega varnega okolja, ki je harmonično prepleten z njihovim domom. Svojega
prvega delovnega dne v šoli se je spominjala takole: »… 'Če otroci ne bodo
ubogali, jih s palico po rokah ali po riti' — je rekel nadučitelj. Jaz pa sem
kmalu spoznala, da palica ne uči, da otroke lahko nauči marsičesa dobrega le
zanimiva, vedra učiteljica…« Učence je vedno spodbujala k branju knjig, ki
bogatijo in širijo njihova obzorja. Velik poudarek je v svojih delih namenila
tudi živalim in odnosu otrok do njih, ki naj bo nežen in sočuten.
Njeno delo je bilo večkrat nagrajeno; med drugim je prejela
Levstikovo nagrado, priznanje Zlata knjiga in Trubarjevo priznanje. Bila je
nosilka Partizanske spomenice. Vendar je najpomembneje, da njene zgodbe še
vedno živijo med mladimi bralci, saj so polne vedrine, optimizma in zaupanja v
mlade.
Branka Jurca bo za vedno ostala zapisana v zgodovino
slovenske književnosti kot ena najpomembnejših pisateljic za mlade, njene
zgodbe pa bodo še naprej navdihovale nove generacije bralcev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar