Vsi poznamo zgodbo o »nepotopljivem« Titanicu, ki je na prvi plovbi končal svojo pot na dnu Atlantika. Tudi takrat so ljudje slepo verjeli besedam konstruktorjev ter izvajalcem, da se takšna ladja ne more potopiti. Za izgradnjo so odšteli dobri 7 milijonov dolarjev, kar v današnji vrednosti nanese okoli 200 milijonov dolarjev. To ni bila poceni gradnja. V to oceno so vključeni tudi stroški dela in materiala. Uporabljeni so bili prvovrstni materiali. Gradnjo so nadzirali najboljši med najboljšimi. Povrhu tega se je ladja gradila v najbolj prestižni ladjedelnici tistega časa, to je bila ladjedelnica Harland and Wolff v Belfastu, današnja Severna Irska. Tudi investitorji so bili med najbogatejšimi na svetu. Kljub najboljšim standardom in najboljšim interesom se je zgodilo nepredstavljivo. Titanic je potonil. Seveda so takoj vzniknile razne teorije zarote zakaj je do tega prišlo. Od tega, da so vsega krivi Židi, ker so menda želeli z nesrečo zaslužiti, do nejevernega kapitan Smitha, ki je menda izjavil, da Bog ne more potopiti njegove ladje ter seveda druge zgodbe, ki niso bile nikoli dokazane. Uradno še vedno velja, da je k potopu Titanica prispevalo slabo vreme ob asistenci človeške napake.
Tudi za reko Mežo so dolga desetletja govorili, da je
nekakšen neukrotljiv hudournik, ki ga ni mogoče nadzirati. Pred dvema letoma se
je politika prvič pohvalila, da so reko Mežo vendarle uspeli ukrotiti s pomočjo
denarja iz evropskih sredstev. V zadnjih petih letih so v utrjevanje
protipoplavne zaščite na različnih odsekih med Ravnam, Prevaljam in Mežico
vložili do okoli 25 milijonov evrov javnega denarja. Delno tudi na področju
reke Mislinje. Kmalu po zaključku projekta so sledile stoletne poplave, kot temu
danes rečejo novinarji in zgodilo se je nepredstavljivo. Reka Meža je
poplavljala v razsežnostih kot še nikoli prej. Na srečo nihče ni umrl kot v
primeru Titanica, je pa zato nastala ogromna materialna škoda, ki jo bomo še
dolga leta odpravljali, dokler (bog ne daj) spet ne pride do stoletnih poplav
in padavin. Tudi v poplavljanju reke Meže so se širile teorije zarote, ki jih
tukaj ne mislim omenjati, saj gre za argument slamnatega moža.
Namesto tega imam bolj resno vprašanja za raziskovalne
novinarje. Od politikov, ki v tem času pridno vihtijo z lopatami ne pričakujem
nobenega odziva, saj njih ne zanima resnica, ampak samo lastna promocija in
dodatne laži, ki zameglijo bistvo problema. Torej zakaj protipoplavna zaščita
ni pomagala, kljub dejstvu, da smo v zadnjih letih vložili precej denarja v ta
projekt? Kje je reka Meža prodrla omenjeno zaščito, ki so jo intenzivno gradili
zadnjih 5 let? Izvesti je potrebno revizijo tega projekta do zadnje pike.
Preveriti kdo so bili gradbinci in projektanti ter kje so bile storjene napake,
kateri element so bili spregledani, zakaj protipoplavna zaščita ni vzdržala?
Nekdo je od tega projekta zaslužil, pobral denar in zagotovil, da poplav ne bo.
Na koncu so se vendarle zgodile. Ne moremo pristali na enostaven odgovor, da je
šlo za stoletne ali tisočletne padavine, ker projekt ni bil načrtovan v
prejšnjem stoletju, ampak v današnjem času podnebnih sprememb. Torej so morali
projektanti računati na ekstremne vremenske razmere. Prav tako ne moremo
pristati na argument, da je nek kmet nekje zavlačeval prodajo svojega
zemljiška, da je projekt zamujal. Kje se je torej zalomilo? Za 25 milijonov
evrov bi lahko storili bistveno več. Pa nismo. Zakaj ne? Sprašujem pristojne in
raziskovalne novinarje.
Številni zato sumimo, da je poplava na tem območju nastala
kot posledica dolgoletne korupcije ob asistenci politike. Torej lahko v
nasprotju s potopom Titanica, ki je (uradno) posledica človeške napake, rečemo
da je Meža poplavljala zaradi neukrotljivega človeškega pohlepa. Slovenija je
morala prispevati samo 3 milijone evrov, da je projekt dobila. Ostali denar je
bil tako rekoč podarjen, da iz tega naredimo nekaj koristnega za družbo, ampak
vse kaže, da so nekateri samo uspešno črpali denar iz evropskih skladov in za
ta denar opravili dela dvomljive kakovosti. Tudi, če se v tej oceni motim, kar
je seveda možna opcija, in četudi mi nekdo dokaže, da je bilo uporabljeno le
najboljše znanje, najboljši materiali in da so bili upoštevani vsi najboljši
interesi, da ni bilo nobene korupcije, da so vsi čisti kot solza (kar v
realnosti sistemske korupcije pomeni enako, kot če verjamemo v znanstveno
fantastiko), nas to vseeno privede v še hujšo »Titanic dilemo« in svojevrsten
paradoks kaj še sploh lahko naredimo v prihodnje, da preprečimo ali vsaj
omilimo naravne katastrofe kot je bila zadnja povodenj reke Meže? Mar smo tudi
mi potniki na »nepotopljivem« Titanicu? Če je odgovor NE, potem je nastopil
skrajni čas, da se sistemski korupciji v naši državi enkrat za vselej
prestrižejo peruti!
 |
| Potopljen center mesta Ravne na Koroškem |
Ni komentarjev:
Objavite komentar