Najbolj zgrešena predstava o papagajih je njihova prehrana.
Vsi mislijo, da papagaji jedo izključno semena. To je tako, kot če bi rekli, da
ljudje jedo izključno samo čokolade, sladkarije in hamburgerje? Mogoče bi nekateri res radi jedli samo takšno hrano, vendar to ne bi bila pametna izbira, saj je potrebno prehrano uravnotežiti. Tudi papagaji imajo radi uravnoteženo prehrano in nasploh radi prisegajo na
pestrost svoje izbire jedilnika. Vendar so pri izbiri prehrane velikokrat prikrajšani, saj v naših domovih ne živijo v svojem naravnem
okolju, temveč v človeškem skrbništvu,
kjer jih večinoma razvajamo s preveč bogato in kalorično prehrano. Nekaj podobnega počnejo starši, ko svoje otroke razvajajo s sladkarijami
in hitro prehrano. Človek je enako kot papagaj tropsko bitje, zato obožujemo pestrost izbire svoje prehrane. Vendar danes živimo v mestnih in urbanih okoljih, kjer si večinoma privoščimo hitro pripravljeno in bogato prehrano, ki ni najbolj primerna za naše zdravje.
Posledice so nam dobro poznane: debelost, srčno-žilne
bolezni, sladkorne bolezni, rak in mnoge druge bolezni, da jih ne naštevam v nedogled. Podobne probleme vidim tudi pri naših udomačenih papagajih. Semena so za papige hitra prehrana, bogata z maščobami in energijo, sploh kakšni kikirikiji ali oreščki. Seveda ne trdim, da papagaji ne smejo jesti semen in oreščkov. So namreč sestavni del njihove prehrane. Papagaji prihajajo iz tropskih krajev, tako kot človek, kjer je sadje in
zelenjava v izobilju, zato bi moralo biti na jedilniku več slednje na izbiro. Prav zelenje oz. zelenolistnata zelenjava, igra pomembno vlogo v prehrani papagajev.
Pravilna prehrana je ključ do dolgega in zdravega življenja naših hišnih
ljubljenčkov - v tem primeru naših papagajev.
Tudi jaz sem nekoč imel papagaja, avstralsko nimfo, zato pišem iz lastnih izkušenj. Moja nimfa žal ni dočakala predvidenih 25-30 let življenjske dobe. Danes
z veliko žalostjo ugotavljam, da smo k skrajšanju njegove življenjske dobe pripomogli kar sami skrbniki. Moj Miki je živel približno 13 let, kar je polovico manj od pričakovane življenjske
dobe! Na stara leta se je precej zredil, zato je težko letal in se hitro
utrudil. Veliko je rad jedel, proti koncu življenja je postal precej bolehen. Konec je bil za njega zelo boleč in stresen. Njegova hrana je bila
v glavnem sestavljena iz semen in celo kruha, ki sem ga dajal, ker ga je rad jedel. Nasploh mi je bilo všeč, ko je priletel na mene po tisti svoj delež sendviča, ki sem ga tako rad "papcal" ob gledanju televizije (kot otrok sem zelo rad gledal risanke na cartoon network).
Papagaji so drugače zelo družabna bitja. Kdor je
vegan in želi imeti “vegansko žival“, ki ne je meso in kosti, je najboljša
izbira papiga, ki bo z veseljem jedla vašo rastlinsko prehrano. Papagaji so zato moja
prva izbira. Imeti papagaja je isto kot če bi imeli človeka v hiši. Podobno
kot vse ostale živali imajo tudi papagaji svojo "unikatno osebnost". Zelo so igrivi,
radovedni in družabni. Radi se družijo s človekom in se najraje navežejo
na otroka. Verjetno zato, ker imajo otroci bistveno več časa, kot starejši in
ga namenijo papagaju, kar jim seveda zelo ugaja, zato otrokom naklonijo največje zaupanje
in ljubezen.
Na začetku je papagaja težko prilagodit na človeka, saj radi
kljuvajo, ampak ko se enkrat navadijo na človeka in se nanj navežejo ter ko vas enkrat prepoznajo kot prijatelja, takrat se ne boste več mogli ločiti od svojih pernatih prijateljev. Vedno si bodo želeli vaše bližine, topline in ljubezni.
Moj papagaj se je z mano celo tuširal, seveda tako, da je stal ob strani, ko sem
se jaz prhal s toplo vodo. Vedno je bil zelo rad v moji bližini, kjer se je z mano stalno igral
in raziskoval teren kjer sva se nahajala. Pazil je tudi, da me kdo ni napadel ali grdo pogledal, saj se je takoj spravil na njega, da bi pokazal, kdo je njegov pravi prijatelj in zaščitnik, zato se me nihče ni upal dotakniti ko sva bila z Mikijem skupaj. Nikoli me ni pustil samega. Vedno me je rad "stražaril". Delil je moje slabe kot tudi vesele trenutke v življenju. Ko mi je bilo hudo me je rad tolažil, ko sem se veselil se je rad veselil z mano. Vsako jutro me je prihajal prebujati tako, da mi je priletel na mojo posteljo in me spravljal pokonci v šolo. Sploh
nisem rabil svoje budilke! Takrat mi je bil všeč, ko sem ga slišal kako se oglaša, razen med počitnicami, ko me je motilo kadar me je prišel zgodaj prebujati. Takrat sem se skrival pod rjuho, ampak ga nisem mogel ukaniti, vedel je, da se pod rjuho skrivam jaz. Spomnim se tudi, da je imel velik čut za mojo bližino. Že ko sem stopil do vhodnih vrat sem že slišal kako se od veselja oglaša in leta po stanovanju. Seveda sem pozabil omeniti, da je za
vsakega papagaja OBVEZNO, da ima svobodo, torej NE SME biti zaklenjen v
kletki! To je za mene in moje razumevanje mučenje papagajev, saj ptice
rade letajo in uživajo na svobodi, saj tudi človek ni vedno zaprt v svoji hiši. Res je, da moramo potem vzeti v zakup redno čiščenje njihovih kakcev,
ampak če hočemo imeti papagaja se bomo na to že morali navaditi.
Pravilnega prehranjevanja se lahko »udomačeni papagaji« naučijo samo pri človeku. Če želite, da vaš
papagaj je sadje in zelenjavo mu boste morali to pokazati, da pred njim
jeste kakšen dober sadež, da pri papagaju vzbudite pozornost, radovednost in
zanimanje. Sprva jih mogoče ne bo zanimalo, ampak če boste vztrajali in stalno
jedli jabolka, banane ali kakšne druge sadeže, bojo kmalu pokazali interes
in začeli jesti z vami. Enako je s solatami in drugo
zelenjavo. Tako jih morate navaditi, sicer bodo prehitro preminili in še hude bolečine bodo ob tem prenašali. Samo ne jih preveč razvajat z nezdravo prehrano, ker potem jih boste še težje navadili na zdravo prehrano. Mnogokrat sem že slišal od raznih skrbnikov, da solat in sadja ne dajejo svojim papigam, ker jih potem ne jejo. Seveda jih ne jejo! Samo vprašajte se koliko
ljudi sploh poje svojo solato in sadje v neposredni bližini svojih papig in drugih ljubljenčkov? Zelo malo. Skratka, ne pozabite, da se papagaji radi
zgledujejo po svojih prijateljih, to ste vi osebno in nihče drug. V divjini bi to bilo nekaj povsem
samoumevnega, saj bi se učili od svojih vrstnikov, ampak doma v hiši jih moramo na takšne stvari navaditi ljudje sami.
Kar se tiče kupovanja papagajev imam seveda svoj moralni
zadržek. Osebno menim, da divje ptice sodijo v deželo svojega izvora. Če bi na primer izpustili kakšno avstralsko nimfo v našo slovensko divjino, bi kmalu poginila,
saj takšne ptice zaradi drugačnih okoliščin pri nas
ne bi dolgo preživele. Če jih ne bi pokončala lakota, bi jih zima zagotovo. Zato je naša dolžnost, da kot ljudje, ki
smo te živali proti njihovi volji pripeljali in vzredili v Evropo tudi ustrezno poskrbimo. Če imate radi papagaje in ptice jih prosim pojdite obiskati v deželo od koder izvirajo. Če čutite poklicanost,
da jim pomagate v Sloveniji, jih poskušajte prevzeti od kakšnih skrbnikov, ki jih več ne
želijo imeti pri sebi doma. Tako boste naredili največ kar lahko. Pozabil sem omeniti, če
imate doma mačke potem raje ne jemljite papagajev. Slišal sem že veliko zgodb kako so lahko tudi mačke in papagaji "veliki prijatelji", vendar sem na svoje oči
videl tudi marsikatero tragedijo, zato ne priporočam takšnih eksperimentov. Še eno stvar sem pozabil omeniti. Papige so lahko precej "glasna
bitja", torej če niste tip človeka, ki rad posluša glasno glasbo, potem ne jemljite papagajev za svoje ljubljenčke, saj vam
bodo vsak dan priredili kakšen "koncert" in "peli svoje komade." Drugače ni tako hudo kot se sprva sliši, vendar jaz imam iz svojega otroštva same lepe spomine na svojega papagaja Mikija, čeprav je bil tudi glasen, pa še kljuval je rad, če si ga preveč dražil, no meni je kljub temu ostal v lepem spominu in pri srcu še do današnjih dni.
Jaz in moj Miki
Škrlatni papagaji v zavetišču Kostarika
Ni komentarjev:
Objavite komentar