V opoju narcisa

Nikjer na svetu ne bomo našli popolnih ljudi. Vsak od nas ima določene omejitve, travme in izkušnje, ki so nas tekom življenja izoblikovale. Žal pa ne znajo vsi iz teh izkušenj potegniti lekcije, ki bi jim pomagale razviti pozitivne vzorce obnašanja. Nekateri zaradi slabih izkušenj ter nezmožnostjo soočanja z realnostjo razvijejo toksične vedenjske vzorce, ki zaznamujejo njihovo osebnost. Želja po maščevanju, občutek manjvrednosti in zanemarjenosti, nezmožnost odpuščanja in jeza so globoke čustvene rane, ki izvirajo iz otroštva. Takšni posamezniki se pogosto niti ne zavedajo svojih težav. To jim preprečujejo obrambni mehanizmi, ki so se posledično razvili, zato svoje sebične interese postavljajo na prvo mesto in tako prizadanejo druge ljudi v odnosih. Naj vam predstavim zgodbo kako prepoznati človeka z narcistično osebnostno motnjo (NOM). Poznamo več različnih stopenj narcisov (grandiozni, ranljivi, maligni, prikriti...) ampak se bom v tem zapisu osredotočil le na splošne ocene.

Knjiga in bela kava z riževim mlekom

Pri tem mi je bila v veliko pomoč knjiga »V opoju narcisa« avtorice Loti Palmer, ki je nekakšen nepogrešljiv priročnik za empatične posameznike, ki so postali žrtve malignih narcisov. Pomaga prepoznati značilnosti in pasti, ki jih nastavljajo NOM, ter nas uči, kako se jim izogniti in se osvoboditi njihovih toksičnih spon.

Patološki narcisi so praviloma zelo karizmatični, uspešni in privlačni posamezniki. Prvi resni znak, da imamo opravka z NOM, se pokaže na začetku pogovora, kjer se razkrije njihov izrazito enostranski in črno-beli pogled na svet. Za vse slabo krivijo druge ljudi ali okoliščine, medtem ko sami nikoli ne priznajo svojih napak in se vedno predstavljajo kot žrtve. Verjamejo, da so najpomembnejši in nenehno iščejo zunanje potrditve, pohvale in občudovanje. Kritiko težko prenašajo ali pa jo razumejo kot osebni napad, saj se imajo za boljše od drugih. Vodi jih želja po nadzorovanju ljudi in situacije, smatrajo se za nenadomestljive v tem kar delajo najraje. Pogosto sodijo druge ljudi, ni važno, če gre za sorodnike ali bližnje prijatelje. Redko kdaj koga pohvalijo. Praviloma se ne držijo dogovorov in pogosto zamujajo na dogovorjena srečanja. So mojstri izgovorov. Radi si sproti izmišljujejo nove potrebe in spreminjajo načrte. Ko jim nismo sposobni sledit nas obtožijo, da jih ne poslušamo in da smo neprilagodljivi. Ko jim pokažemo kakšen svoj uspeh, ga hitro zmanjšajo in pripišejo sreči ali naključju. So izrazito zavistni in pomanjkljivi v empatiji, niso sposobni iskrenega sočutja, a zelo radi izkoriščajo prav take ljudi, ki premorejo vse to kar sami nimajo. NOM-ovci nikoli ne prevzamejo odgovornosti za posledice svojih dejanj; svoje slabosti opravičujejo s prirejanjem dejstev, lažmi in manipuliranjem s čustvi. Če jim dokažemo, da niso ravnali pravilno, nam bodo zagotovo zamerili in se maščevali.

Zaščitite svoj dom z kranceljčkom, da odžene zle duhove stran

Namen knjige in tega zapisa ni postavljanje diagnoze ali sodba ljudi, ki jih smatramo za NOM. Za to obstajajo specializirani terapevti, psihologi in psihiatri, saj se lahko NOM kombinira še s kako drugo osebnostno motnjo. Knjiga nas uči kako sami prepoznati nevarne vedenjske vzorce v odnosih, ki škodujejo našemu počutju. Ne smemo pozabiti, da so osebe z NOM zelo spretne pri obrekovanju, zato lahko uničijo ugled tistih, ki se z njimi preveč zapletejo. Knjiga pokaže, kako jim postaviti meje in zaščititi svoje življenje.

Prva stvar, ki jo moramo razumeti pri NOM, je, da nosijo različne maske, s katerimi nas začarajo, iščejo naklonjenost in bližino ljudi. Tisto osebo, ki izberejo za žrtev najprej dobro preučijo. Ko začutijo, da ste se z njimi dovolj povezali pa razkrijejo svoj pravi obraz. Takrat moramo postaviti jasne meje, sicer bodo neomejeno izkoriščali dobroto svojih žrtev dokler jih na suho ne izčrpajo do zadnje kapljice krvi. Največ težav povzročajo v partnerskih odnosih in delovnih okoljih, kjer je pomembno, da ne postanemo soodvisni od njihove lažne in izkrivljene podobe, ki se je skrivala pod masko

Soodvisnost se razvije, ko nam na začetku predstavijo svoj alter ego, lažno podobo, ki je, če smo dovolj pozorni, očitno prelepa, da bi bila resnična. Nudijo nam izjemno pozornost in svoje najboljše lastnosti. Ko pa se nas naveličajo in pokažejo svoj pravi brezčutni obraz, se nam zdi, da smo mi krivi za njihovo slabo voljo. Zato se v nadaljevanju trudimo, da bi jim ugajali, popravljamo svoj odnos in se prilagajamo njihovim potrebam in željam. Nič od tega ne pomaga. Oni so čustveni vampirji in spretni igralci, ki uspešno prelagajo odgovornost na druge in črpajo naše vire energije, da bi opravičili svoja slaba dejanja. Kadar so nezadovoljni to pogosto izražajo na pasiven način: se norčujejo iz nas, se nam smejijo, nas ponižujejo pred drugimi, dvomijo v naše besede, nas opravljajo, iščejo napake in jih poveličujejo. Nikoli ne pustijo, da bi jih zares spoznali. Mi jim veselo prinašamo darove in dajemo svoj dragoceni čas, ker mislimo, da bomo s tem pričarali nazaj tisto lažno podobo s katero so nas na začetku osvojili. Oni pa zasužnjijo in izkoristijo naše lastne upe »po starih dobrih časih«, da bi dosegli svoje patološke in sebične cilje. Pri tem celo pričakujejo, da jim bomo še hvaležni.

Naj poudarim, da ni nič narobe, če imamo sebe radi in se postavljamo na prvo mesto. Težava nastane, ko za dosego svojih ciljev gremo preko trupel drugih. Oni so patološki narcisi, ki jim je težko ugajati, zato je najbolje, da se od njih umaknemo ali postavimo trdne meje. V nasprotnem primeru nas bodo neomejeno izkoriščali in uničevali. NOM se pogosto niti ne zaveda svojega stanja. Njihove rane so pregloboke in izvirajo iz otroštva, mi pa nismo njihovi terapevti, zato jim ne moremo pomagati. Lahko se jim večkrat opravičimo in prosimo za odpuščanje, a oni svojih patoloških vedenjskih vzorcev ne bodo nikoli spremenili. Za njih smo le objekt in igrača za kratkočasenje. Njihov svet je sicer zgrajen na trhlih temeljih, kjer sebe pogosto precenjujejo, zato se težko odprejo drugim, da jih ne bi prepoznali kot šibke in ranjene osebe. Ko enkrat z nami opravijo gredo dalje na naslednjo žrtev. Ničesar ne obžalujejo. Mi jim več ne pomenimo nič. Žalovanje za njimi je iz tega razloga nesmiselno. Če jim to pokažemo jih bomo s tem opravičili. Posledično bodo še naprej delali škodo naslednjim žrtvam. Zato njihovo obnašanje nima opravičila in je vredno vsake obsodbe!

Uvodoma sem zapisal, da popolnosti ni nikjer na svetu, in vsak, ki je razumen, se tega zaveda. Kompromisi, potrpljenje in prilagajanja so del življenja, prav tako kot nesoglasja, nesporazumi, prepiri in odpuščanje. Žal pa oni tega ne dojemajo, zato se temu primerno tudi obnašajo. So kot nezreli odrasli otroci, ki so v duševnem razvoju močno zaostali. Z njimi se nima smisla prepirati, saj so preveč zaprti in se bojijo, da bi s priznanjem svojih napak ponižali sebe in izgubili kontrolo nad lastno identiteto. Zato moramo mi spremeniti svoje vzorce obnašanja, ki so jih sploh pripeljali v naše življenje. Empatični in čustveni ljudje najbolj privlačijo patološke narcise, zato morajo biti budni in pozorni, da se jim ne zgodi kaj hudega. Ljubezen je za empatične ljudi najlepša, kadar je brezpogojna, naj si bo to partnerska, družinska ali sodelavska. Vendar pozor, to nikakor ne pomeni, da mora biti tudi toleranca brezpogojna!

Na srečo je na svetu dovolj ljudi, ki nimajo patoloških osebnostnih težav, zato se nam ni treba bati, da bomo ostali sami, če odslovimo tiste z NOM in gremo naprej. Vendar se ne smemo zaradi slabih izkušenj zapreti pred drugimi ljudmi, saj bi s tem storili krivico tistim, ki bi nam lahko postali dobri sodelavci, prijatelji ali morda celo partnerji. V vsaki slabi izkušnji je tudi nekaj dobrega. Nobena izkušnja pa ni popolnoma napačna, če jo znamo uporabiti kot priložnost za učenje in osebno rast.

»Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njihovih sadovih jih boste spoznali.« (Mt 7:15)