Z Luckyjem sva danes osvojila Sabotin. Vključno z napisom "Tito" Najprej sva šla po severni poti navzgor in se nato spustila po južni nazaj domov. Tako sva naredila lepo krožno pot, ki je bila dolga 8,7 km. Hodila sva tri ure in pol. Bil je zanimiv in prijeten dan.
 |
| Na kolesarski stezi do severne poti, ki vodi na vrh Sabotina |
Na poti sva si ogledala vojaške ostanke starih utrdb in rovov iz prve svetovne vojne in razvalino cerkve Sv. Valentina. Tam sva občudovala oddaljene alpske svetove, reko Sočo, Sveto Goro in Gorico. Spomnila sva se tudi na našega Lumpija, ki sva mu pri smerokazu za Koroško poslala ljubeče pozdrave. Takega tempa na žalost z nami sigurno ne bi zdržal. Zato sva ga imela v bolj prijetnih mislih.
 |
| Pomagala sva si z google aplikacijo, ampak ni bila potrebna, saj je pot dobro označena. |
Med potjo sva srečevala veliko drugih
prijaznih pohodnikov, ki so pozdravljali enkrat v slovenskem, drugič v
italjanskem jeziku. Zanimivo je bilo videt utrujene in izmučene obraze
pohodnikov na katerih se je ob pogledu na Luckyja takoj izrisal lep in iskren
nasmeh. Kako veseli bi šele bili, ko bi bil Lumpi zraven, ampak se bojim, da kot onkološki pacient ne bi bil pri močeh. Še Luckyju je bilo naporno. Skratka nama z Luckyjem je bil današnji izlet fantastičen 
Spodaj prilagam še nekaj nepozabnih video utrinkov:
 |
| Na vrhu se lepo vidita stara in Nova Gorica ter Solkan. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar