Rimsko cesarstvo nikoli ni propadlo. V šoli so nas sicer učili, da je Rim propadel leta 476 z vdorom barbarov, ki so kasneje prevzeli rimske običaje in se imeli za njihove naslednike. Posledica tega je bila da so na področju zahodne Evrope nastale današnje države, ki so v bistvu nastale iz karolinške države, ki se je imela za naslednico Rima. Po smrti Karla Velikega so enako naredili Nemci z Otonom Velikim in razglasili svojo državo za naslednico svetega rimskega cesarstva. Vaš profesor zgodovine je verjetno omenil , da se je takrat Rim samo umaknil na Vzhodni del cesarstva v Konstantinopel oz. v današnji Istanbul, ki je bil s svojimi dvojnimi zidovi praktično neosvojljiv. Tam niso govorili latinsko, temveč grško. To cesarstvo so tujci zaničljivo poimenovali Bizanc, sami Bizantinci pa so si rekli Rimljani, vendar ker zgodovino pišejo zmagovalci so še danes ostali Bizantinci.
Kasneje, ko so se
barbari na Zahodu “civilizirali“, čeprav so ohranili svoje okrutne običaje, ki
so se odražali v vojnah, nasilju, sežiganju čarovnic itd, so na Vzhod ves čas
gledali s prezirom. Zaradi tega se je morala celo krščanska cerkev razdeliti na
dva dela: katoliško in pravoslavno. Kasneje so križarji v eni od križarskih
vojn mimogrede napadli in oropali mesto Konstantinopel. Vendar se je Bizanc
kljub temu postavil na noge, ampak ne za dolgo, saj so kmalu prišli Turki, ki
so ga dokončno osvojili in spremenili v svojo prestolnico. To je bilo leta
1453.
Tukaj se večina zgodovinarjev ustavi in še danes trdijo, da
se je s tem letom tudi končala rimska zgodovina. Vendar to ni povsem točno. V
času, ko se je Zahodna Evropa izgubljala v temačnem srednjem veku, se je Rim na
vzhodu povezal s Slovani, ki so se naselili na Balkanu in vzhodni Evropi. Tja
so nemudoma poslali svoje misijonarje, ki so te narode na miroljuben način
opismenili, kasneje so zaradi tega sprejeli krščansko vero, to delo sta
opravila sveti Ciril in Metod, ki sta že v 9. stoletju med Slovani opravila to,
kar je “Zahodna Evropa“ in z njo tudi Slovenci, odkrila z renesanso in Martinom
Lutrom v 16. stoletju. Pri nas je to delo opravil Primož Trubar.
Skratka, ko je padel Konstantinopel v turške roke se je
morala dediščina rimske kulture in civilizacije spet preselit, vendar tokrat
nekam daleč na sever, kjer je bila bolj varna pred zahodnimi križarji in Turki,
to je bila velika moskovska kneževina oz. današnja Rusija. Duh rimskega
cesarstva tako še danes živi v Rusiji, ker pa Rusija do sedaj nikoli ni
propadla, je s tem tudi rimski duh živel naprej. Mogoče si lahko v tej luči
zgodovinarji razlagamo, zakaj za vraga so sploh mnogi zahodnjaki kot so križarji,
Švedi, Poljaki, Napoleon, Viljem II in Hitler krenili nad Rusijo? Vsi so bili
seveda poraženi, zato je ostal Rim še do danes nepremagan. To, da je Rusija še
do danes ohranila neke rimske poglede na politiko se bi dalo še naprej
razpravljati, ampak tukaj bi rad končal, ker potem bi moral napisati celo
knjigo o tem. Ta aspekt zgodovine mi je zelo zanimiv, zato ga tudi delim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar