Kdor ne pozna filma "Kaznilnica odrešitve" (The Shawshank Redemption), mu toplo priporočam ogled. Film je nastal na podlagi kratke zgodbe Stephena Kinga, ki je bila prvič objavljena leta 1982. Zgodba je prevedena tudi v slovenščino in je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina pod naslovom "Pomlad, poletje, jesen in smrt." Čeprav sem velik zagovornik branja knjig, bom v tem primeru naredil izjemo in priporočal ogled filma, saj se čustvene note nekaterih likov skozi film bistveno bolj dotaknejo naših src. V knjižni obliki so nekateri liki prekratko opisani, zato so si producenti filma vzeli večjo svobodo in jih ojačali.
V tem primeru vam predstavljam zgodbo enega od mojih
najljubših likov Brooksa Hatlena, ki se težko prilagaja življenju zunaj zapora,
potem ko ga po 50 letih izpustijo na svobodo. V knjigi se avtor o njegovi usodi
ni toliko razpisal, zato je v filmu toliko bolj čustveno predelana. Niti se ne
ve zakaj je bil zaprt tako dolgo, vendar se lahko sklepa, da verjetno zaradi
kakšnega umora.
V posnetku, ki ga prilagam, lahko spoznate starega Brooksa,
ki ni bil več nobenemu nevaren in je večino svojega življenja preživel v zaporu
kot skrbnik knjižnice. Tam je poleg knjig skrbel še za živali in mlado vrano,
ki jo je poimenoval Jake. To je bil njegov svet, tam je njegovo življenje imelo
nek smisel. Zunaj tega sistema ni znal živeti.
Film je njegovo zgodbo razširil prav z namenom, da bi
prikazali, s kakšnimi težavami se soočajo dolgoletni zaporniki pri ponovnem
vključevanju v družbo. Čeprav ne v knjigi ne v filmu ne izvemo kaj dosti, zakaj
je bil Brooks dejansko zaprt, lahko le ugibamo, se nam na koncu zasmili zaradi
stiske in osamljenosti, s katerima se sooča. Njegova zgodba se konča s
samomorom, saj svobode ni znal preživeti. Preden se je obesil, je zapustil svoj
podpis, ki je postal kulten simbol: "Brooks was here" (Brooks je bil
tukaj), ki ga njegov prijatelj po svojem izpustu dopolni s "So was
Red" (Tudi Red je bil tukaj).
Ko gledam Brooksovo zgodbo, ne vidim kaznjenca, bivšega
zapornika ali ostarelega zločinca. Vidim ranjenega človeka, vidim marsikoga, ki
danes enako sameva, blodi in se težko prilagaja družbi in sistemu, čeprav za
razliko od Brooksa, ni bil zaprt v zaporu. Njihov zapor je življenje samo. Tudi
marsikateri naši starejši občani se mogoče počutijo enako osamljeno, mi pa
gremo mimo njih, ker sledimo svojim opravkom, ker se nam mudi in nas ne zanima
njihova zgodba, izkušnje in modrost. V pismu, ki ga pred smrtjo pošlje svojim
prijateljem v zapor, Brooks pripoveduje, kako je svet znorel, kako vse nekam
hiti in kako se težko prilagaja vsemu temu. Podobno se dogaja danes mnogim od
nas, tako mladim kot starim. Na koncu me zelo gane prizor, ko sedi sam v parku
in hrani golobe. Z žalostjo si zaželi, da bi ga njegov edini prijatelj Jacke
(vrana, ki jo je rešil) prišel vsaj pozdraviti, a ve, da se to ne bo nikoli
zgodilo.
Zgodba ima več plasti. Razkrije nam čustva marsikoga od nas,
ki se počutimo osamljeno, neprilagojeno in nespretno v komunikaciji, da bi
zgradili svoj krog prijateljev in živeli naprej. Prikaže nam človeka, ki je v
stiski. Opozarja na problematiko duševnega zdravja, ki je še danes tabu tema.
Ima nekaj svojih simbolik. Vrana, čeprav inteligentna žival ima svojo
oportunistično plat. Vrana je lahko tudi naš bivši prijatelj, družinski član
ali partner, ki odleti, odide in se nikoli več ne vrne. Mi smo s tem osvobojeni.
A ne znamo živeti naprej. Radi bi videli, da nas kdo vsaj pozdravi. A ne pride
nihče. Zgodba nas opominja, da nikoli ni prepozno za sočutje, razumevanje in
pomoč. Vedno obstaja upanje. Nihče ne rabi ostati sam v svoji bolečini, saj
lahko vsak najde svoje mesto in mir v družbi. Najprej moramo najti sami sebe in
svoje cilje, ki nas ženejo naprej. Nikoli ni prepozno.
Karkoli si že mislimo o filmu, knjigi, zgodbi in vseh likih,
ki v njej nastopajo, je na koncu vedno pomembno, da znamo za sebe potegniti
lekcijo, ki bo koristna za naš razvoj in razumevanje ljudi okoli nas. Imejte se
radi in ne dopuščajte, da vas slaba čustva, stiske in drugi ljudje zasužnjijo
ter vzamejo iniciativo za razvoj vašega življenja in svobode. Naj bo vaš
podpis: Ostanem tukaj, ker zmorem in grem naprej. Pogumno ❤
Tako sem jaz razumel in dojel zgodbo. To so moji zaključki
in razmišljanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar