Moj zadnji delovni dan v Galeriji Ravne

Od 22. septembra 2018 sem kot prostovoljec delal v Galeriji Ravne. Občasno sem pomagal še v Slovenj Grdacu, kjer imajo večje razstavne prostore. Opravljal sem delo receptorja in dokumentarista, včasih so me uporabili tudi za manjša hišniška dela. Na to obdobje, ki se danes zaključuje imam zbrane zanimive izkušnje. Kot receptor sem večino časa bral knjige, pisal disertacijo in se izpopolnjeval na svojem področju, razen kadar smo imeli otvoritve in so prišli obiskovalci. V času korone jih je bilo zelo malo. Takrat je kulturni sektor nasploh utrpel velikansko in nepopravljivo škodo. 

Na začetku sta v recepciji z mano sedela tudi moja dva kužana Lucky in Lumpi. Slednji le ob redkih priložnostih. Kadarkoli so na ogled razstave prišli kakšni otroci iz osnovne šole so jih kužani lepo sprejeli. Vsi so se veselili mojih kužanov. Enako velja za starejše obiskovalce. Kužana sta praviloma sedela zunaj razstavnih prostorov, torej v predverju blizu stopnišča kot je na sliki jasno razvidno. Redko sta bila v razstavnih prostorih. Le kadar sem delal promocijo za obiske na socialnih omrežjih sem jih povabil v prostore na slikanje. Vendar nekaterim zaposlenim v Kulturnem centru (kjer se nahaja dislocirana enota Koroške galerije likovnmih umetnosti na Ravnah) očitno ni bilo všeč, da sta z mano sedela moja dva kužana, zato sem jih začel puščati doma. Prihajale so pritožbe, da puščata dlako, zaradi česar imajo snažilke veliko dela. Seveda so to neumnosti, saj obiskovalci izpod plati svojih čevljev pustijo za seboj več umazanije kot tačke mojih kužanov. Ampak se nisem hotel prepirati, to je bil znak, da se bo treba počasi posloviti od tega okolja. 

Moj zadnji delovni dan je prikazan v spodnjem posnetku. Zgodil se je 27. januarja 2023. Posnel sem ga z namenom, da zabeležim simboličen odhod domov, kjer sta me čakala moja dva zvesta kužana, ki še nista slutila, da bom s 1. februarjem nastopim z novim delovnim mestom na drugem koncu Slovenije. Tako me po novem ne bosta čakala le nekaj ur na dan, temveč nekaj dni, morda celo tednov, dokler ne uredim vse kar je potrebno, da še njih preselim v novi dom in prijaznejše okolje. 

30. julija 2019, ko je bil Lucky še v varstvu pri meni doma. O Lumpiju takrat še nisem vedel nič.

Septembra 2022 sem jih ob predzadnji razstavi o jeklarstvu, ko staršev ni bilo doma peljal s sabo na šiht. Pa naj reče kdorkoli kar hoče. 

Najraje sem jih pustil na balkonu, kjer sta se sončila in opazovala okolico.

Na sprehodu po Grajskem parku na Ravnah.