Večkrat si zastavljam vprašanje ali je bolje jesti presno ali kuhano rastlinsko prehrano. Odgovor seveda ni preprost. Obe varianti sta dokazano uspešni in pomagajo izboljšati počutje. Vendar smo si ljudje različni. Pod “različni“ seveda ne mislim na tip metabolizma ali krvne skupine, temveč smo različni po željah in okoliščinah v katerih živimo. Če hočeš vztrajati na svoji poti moraš bit samostojen in odgovoren človek. To je velikokrat v nasprotju z osnovno potrebo človeka, saj smo družabna bitja. Skupno prehranjevanje je nekaj pomembnega in ritualnega. Kadar se med člani istega gospodinjstva zaradi prehrane ustvarijo zidovi, je to slab začetek. Redki so primeri, kjer se družina skupaj odloči za spremembe. V takšnih primerih je bistveno lažje uspevati, saj ne prenašaš psihološkega pritiska drugih in te ne prevzemajo jeza in žalost zaradi nerazumevanja ostalih. Skratka v prehranjevanju je pomemben psihološki vidik, kako se počutiš zaradi drugih. Bolj kot se ljudje sekiramo zaradi drugih, slabše se počutimo ne glede na to kaj jemo. Zato je pomembno, da se počutimo sproščeno v tem kar delamo, da nismo zategnjeni in da smo veseli. Človek ne živi enkrat, živi vsak dan, samo enkrat se umre. Zato je prav, da si damo vsak dan novo priložnost in začnemo na novo živeti.
Tehničen odgovor na zastavljeno vprašanje, kaj je optimalnejše, bi seveda bil drugačen. Iz vidika okusa bi po mojem mnenju zmagal Graham in presna varianta, saj je sadje, če je dovolj zrelo že samo po sebi okusno. Tudi McDougall je okusen, vendar je pot do okusa daljša, saj moraš hrano kuhati in pripravljati, poleg tega se lahko še opečeš. Vseeno je McDougall enako okusen in predvsem nasiten režim prehranjevanja, če nimamo najboljšega sadja na izbiro. Drugi vidik je cena. Dejstvo je, da je lahko Grahamov presni model zelo drag način prehranjevanja za današnjega človeka v krizi, zato je lahko na dolgi rok vprašljiv in zahteven. Kdor nima dobrih vez v trgovini ali na tržnici mora imeti debelo denarnico, drugače si obsojen na vsakodnevni lov na poceni sadje, ki ga nekatere trgovine prodajajo, pa še tu moraš imeti srečo. V tem primeru zmaga McDougall, kjer ne rabiš imeti posebnih vez ali sreče, da kupiš škrobna živila, ki so poceni in dostopna vsakomur.
Tretji vidik je obremenjenost. Za McDougalla se ne rabiš preveč
obremenjevati, saj ti na koncu vedno ostane riž, krompir in zelenjava, ki lahko z malo inovativnosti vsakega zadovolji. Ne rabiš se bati za zalogo, saj so glede na dostopnost na voljo neskončne zaloge. Pri presni varianti si stalno obremenjen s tem koliko
imaš sadja na zalogi in si prisiljen misliti v naprej, tudi več tednov v naprej, saj mora sadje dozoreti še preden ga uživaš,
da je okusno, če je nezrelo pač ni dobro. Skratka na presni moraš biti dober organizator in logistik. Imeti moraš posebno zorilnico sadja. Če živiš sam ali v
družini, kjer počnejo enako je to lažje, kot če si soočen z
nasprotovanjem. Vendar če imaš željo in jasen cilj je na presni hrani malenkost tako živeti. Dovolj odločen moraš biti in seveda moraš imeti dovolj dober dogovor s
svojim sadjarjem.
Če potegnem črto in se vprašam kaj je zdaj sploh optimalno
lahko vidim, da je res odvisno od tega kakšen tip človeka si. Odvisno je tudi
od tega kaj sploh želiš doseči s takim
načinom prehranjevanja? Obstaja še ena varianta, da poskušaš kombinirati oba
sistema prehranjevanja. Torej presno po Grahamu in kuhano po McDougallu. Recimo: zjutraj in čez dan ješ sadje, proti večeru pa kuhan obrok. Vendar sem
opazil, če poješ čez dan premalo hrane se lahko zvečer pojavi volčja lakota,
kar pripelje do prenajedanja, zato je treba pazit. Pazit moraš tudi na to, da
ne misliš preveč na hrano, ker to ni bistvo takega prehranjevanja. Morda se
sliši zoprno, saj ves čas govorim o prehrani, ampak pojme moraš imeti razčiščene. Bistveno
je, da se počutiš dobro in da si zaradi tega razbremenjen, saj ti nov način prehranjevanja omogoča boljše udejstvovanje na drugih področjih življenja. Ne živimo zato, da jemo, ampak
jemo, da bi lažje živeli. Zato jejmo čim bolj zdravo, da smo lahko manj obremenjeni in
da se bistveno bolje vsestransko angažiramo. Pa naj bo prva, druga ali kombinirana
varianta prehranjevanja, faktor osebnega zadovoljstva je glavni cilji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar