ponedeljek, 21. oktober 2013

Najti svetlobo v razpokah

Zapis je nastal dan po mojem odstopu iz mesta predsednika SVD, ki sem ga objavil na svojem FB profilu. 

Ljudje nismo slaba bitja po naravi. Včasih se na dražljaje okolice odzovemo na neprimeren način, a za to imamo svoje utemeljene razloge. Aroganca, jeza, zavist, sovraštvo in druga nizkotna čustva so pogosto krik obupa, ki odseva nemoč določenega posameznika. Ko nas nekdo tako napade, je strah običajno skriti vzrok. Pomembno je, kako se na to odzovemo. Negativna stanja so v resnici potrata časa, volje in energije, zato je ključnega pomena, da se znamo pravilno usmeriti.

Odpustiti moramo napake vsakemu posamezniku, ne glede na to, kdo je začel. Z odpuščanjem ne opravičujemo njihovih slabih dejanj, temveč odpuščamo sebi, kar nam omogoča, da to presežemo in nadaljujemo. Kot pravi pregovor: 'Življenje vedno najde pot.' Če se lahko rastline prebijejo skozi betonske razpoke, zakaj ne bi tudi mi našli izhoda iz moralnih kriz?

Pozitivno mišljenje pomeni zmožnost reagiranja na situacije v življenju na konstruktiven način. Včasih se odzovemo drugače, kot bi bilo primerno, vendar nič ni narobe, če se iz teh izkušenj nekaj naučimo. Pomembno je, da to, kar storimo, uporabimo za lastno osebno rast in razvoj.

Ob našem koncu nas bodo ljudje pohvalili in se spomnili naših dobrih dejanj. Zakaj bi torej svojemu nekrologu povzročali težave? Ljudje nas na koncu vedno zapomnijo le po dobrem, zato se splača biti dober. Tako premagamo smrt in samo življenje. Premagamo strah, ki nas vodi v temo, in postanemo pravi zmagovalec življenja. To dosežemo tako, da znamo odpuščati in se radostiti vsake izkušnje, ki nam je namenjena.



Ni komentarjev:

Objavite komentar