Ker ne bi rad pisal samo o veganstvu in osebnim preobrazbam se bom tokrat posvetil preteklosti. Zgodovina je moja strast in nekoč bo to moj poklic, ko diplomiram. Če vas zanima zgodovina ste vabljeni k nadaljevanju branja.
Mineva natanko 70. let od kar se je uradno končala ena od
najhujših in še do danes, največjih tankovskih bitk vseh časov, to je bila
znamenita bitka pri Kursku. Kdo bi si mislil, da se je ravno na današnji dan
končala titanska borba kakršno človeštvo do takrat še ni videlo in kjer sta obe
vojskujoči strani vrgli ena na drugo dobesedno vsa kar sta imeli na razpolago.
Tako se je na vzhodnih stepskih ravnicah bojevala ena od najusodnejših bitk za
prihodnost človeštva. Adolf Hitler, mogočni nemški diktator, je tisto leto že
doživel boleč poraz pri Stalingradu (mimogrede, tudi za ta dogodek se je letos
obeležila 70. obletnica), vendar je kljub temu verjel v čudežni preobrat. V ta
namen je pripravil nove plane za nadaljevanje zločinske vojne proti sovjetski Rusiji.
Novo ofenzivo pri Kursku je Hitler tajno poimenoval operacija Citadela. Celotna
Evropa, ki jo je Hitler okupiral, pa je morala dejansko delati za njegov načrt.
Vse evropske tovarne, tudi naše v Sloveniji, so delale za nemško vojno
industrijo, za nemško ofenzivo proti sovjetski Rusiji. Tako je vsa Evropa
prispevala svoj delež pri ustvarjanju najmočnejšega nacističnega orožja tistega
časa, to sta bila tanka Panter in Tiger, ki sta v tistem času veljala za
neuničljiva. Sovjetski diktator Josip Stalin je imel zelo omejene možnosti.
Najprej mu je Hitler okupiral tretjino države, vendar je imel kljub temu srečo,
saj je še pred začetkom vojno preselil vso ključno vojno industrijo daleč za
Uralom v Sibirijo, kjer so bili vojni delovni obrati nedotaknjeni. Drugi
problem s katerim se je soočal je bila delovna sila. Takrat je bila večina
moških vpoklicanih v vojsko, zato gre pravzaprav največja zahvala ruskim
ženskam, ki so namesto moške delovne sile opravljale delo v teh neznosnih in
težkih razmerah vojne industrije, ter zgradile najmogočnejši vojaški aparat v
državi. Krona uspeha je bil sovjetski tank T 34, ki je zaslovel v bitki pri
Kursku. Hitler na drugi strani je svojo delovno silo dobil z zasužnjevanjem,
saj so njegove okupatorske vojske pošiljale prisilne delavce v Nemčijo, ki so
delali v surovih razmerah in proti svojim interesom.
Najbolj znana poveljnika v bitki sta bila z nemške strani
Feltmaršal von Manstein, s sovjetske pa Maršal Georgij Žukov. V resnici sta
bila glavna poveljnika iz ozadja dejansko diktatorja Hitler in Stalin. Bitka se
je končala s sijajno zmago Rdeče armade. V bojih naj bi padlo več kot milijon
vojakov. V naslednjih vrsticah ne bom več opisoval poteka operacij, temveč bom omenil
drugo bolj pomembno podrobnost, ki jo malokdo pozna. Skoraj nihče ni slišal za
ime Nikolaja Kuznjecova, obveščevalnega agenta, ki je delal za Stalinovo tajno
policijo NKVD in se je med vojno infiltriral v sovražnikove vrste. Njemu gre
največja zahvala, da se je bitka pri Kursku končala v korist Sovjetske zveze in
vsega takratnega Zahodnega svobodnega sveta, ki se je boril proti pošastnemu
nacifašizmu.
Kuznjecov je imel naravni talent za tuje jezike. Bil je poliglot. Najbolje je obvladal nemščino z vsemi dialekti vred. Ko se je začela vojna je bil na lastno željo infiltriran globoko v sovražnikovo zaledje, kjer so ga zaradi tekoče nemščine imeli za nemškega oficirja. Nihče ni niti malo posumil, da gre v resnici za prekaljenega Stalinovega agenta, izurjenega pri NKVD za specialne operacije vohunjenja in sabotaže. Imel je skrbno pripravljeno lažno identiteto s katero je preslepil Nemce, Poljake, Ukrajince in tudi Ruse ter vstopil v njihove najvišje kroge, kjer je imel dostop do vseh pomembnih informacij, ki jih je po tajni zvezi redno pošiljal Stalinu v Moskvo. Poleg obveščevalnih dejavnosti je obvladal tudi borilne veščine, bil je dobro izurjen za vse možne operacije, zato je sodeloval v številnih diverzijah, atentatih in ugrabitvah poznanih nacističnih oficirjev na fronti. Neuspešno je načrtoval atentat na nacističnega ideologa in šefa zasedenih pokrajin na vzhodu Alfreda Rosenberga. Zato pa je bil toliko bolj uspešen na drugih obveščevalnih področjih. Kuznjecov je bil to, kar danes v znanstveni fantastiki predstavlja James Bond. Vendar s to razliko, da je bil Nikolaj Kuznjecov resnična osebnost iz mesa in krvi.
 |
| Nikolaj Kuznjecov |
Morda se sprašujete kakšna je bila njegova vloga v bitku pri
Kursku? Berite dalje! Kuznjecov je odkril tajne načrte nacističnih veljakov,
predvsem Hitlerjev načrt Citadela in takoj sporočil Stalinu po tajni zvezi kdaj
točno bojo Švabi napadli sovjetske položaje. Stalin je po prejemu tega
sporočila ukazal svojemu poveljniku Žukovu naj eno uro pred nemško ofenzivo,
(načrtovali so napad okoli 5h zjutraj), udari na njih z vsemi možnimi
razpoložljivimi sredstvi. Nemci niso niti slutili, da jih bo prva napadla Rdeča
armada. Ko so se 5. julija ob 4h zjutraj nemški tanki odpravili na svoje
izhodiščne položaje, da se začnejo vojne operacije, jih je nenadoma presenetila
silovita sovjetska artilerija, ki je z sunkovitimi udarci napadla vse njihove
položaje in povzročila ogromno škodo vojni mašineriji. V napadu so sodelovale
tudi sovjetske taktične rakete znane pod imenom »Stalinove orglice« in
sovjetsko letalstvo. Na nemški strani je zavladala totalna panika in zmeda.
Nihče ni vedel kaj mora storiti, ker je bil napad nepričakovan. Hitler je
doživel živčni zlom. Zaradi tega so bili Nemci, čeprav so bili v premoči,
prisiljeni v defenzivo in obrambo, kar je omogočilo Rdeči armadi, da je
prevzela iniciativo in uničila sovražnikovo moralo, ki je bila ključnega pomena
v tej bitki.
Nikolaj Kuznjecov ni sporočil samo točnega datuma začetka
bitke na Kursku, kar je dalo velikansko prednost Rdeči armadi. Odkril je še
mnoge druge sovražnikove načrte, recimo Hitlerjev tajni plan za atentat na
Stalina, Churchilla in Roosevelta v Teheranu konec leta 1943 na znameniti
zavezniški konferenci. Takrat so dejansko nevtralizirali skupino nemških
komandosov v Iranu, ki je bila namenjena za atentat na zavezniške voditelje.
Malokdo ve za ta dogodek, verjetno zato, ker ga je preprečil Stalinov najboljši
agent, Nikolaj Kuznjecov. Odkril je tudi Nemške plane na Kavkazu, kjer so
planirali upor proti Rdeči armadi, da bi se polastili naftnih polj v Bakujskem
jezeru. Zvedel je tudi za nemško tajno orožje, raketo V-2 s katero so napadli
Veliko Britanijo, Stalin je o tem pravočasno obvestil Churchilla, da se je
lahko pripravil.
Kuznjecov ni deloval sam, bil je povezan z močnim
partizanskim gibanjem v zaledju. Zaradi svojih veščin se je gibal med partizani
in sovražniki brez posebnih problemov. Skratka Kuznjecov je bil živa legenda,
najboljši tajni agent vseh časov, poleg znamenitega Philbya. Vendar je kot
vsaka legenda tudi on dočakal svoj tragičen konec. Marca leta 1944 so ga
razkrinkali, ampak ne nacisti, ki nikdar niso posumili, kdo je ta oseba v
resnici, razkrinkali so ga ukrajinski nacionalisti, njegovi rojaki, kamor se je
infiltriral, da bi izvedel za njihove plane. Vendar ga niso ujeli živega. Padel
je v junaškem navzkrižnem ognju, kjer se je boril do konca, zelo pogumno. Še
istega leta ga je Stalin posthumno odlikoval z najvišjim možnim priznanjem -
redom Heroja Sovjetske zveze.
Njegovo delo za sovražnikovimi linijami je bilo ključno, saj
je vplivalo na potek vojne nasploh. Čeprav je bilo delo nevarno ga je opravljal
strastno. Užival je v tem kar je delal. Ni čutil nobenega strahu, napetosti ali
treme, bil je zelo samozavesten in bister mož. Organiziral je številne drzne
podvige, atentate in ugrabitve znanih nacističnih veljakov. Imel je veliko
karizmo, znal je ustvarit vtis na človeka in pridobiti njegovo zaupanje, zato
se mu je uspelo prebiti v najvišje sovražnikove kroge. Imel je tudi odličen
fotografski spomin. Zapomnil si je vsako majhno podrobnost. Zato so mu šli
jeziki najbolje od rok. Perfektno je govoril poljščino, ukrajinščino,
angleščino in nemščino. Nihče od teh narodov ne bi posumil, da ne gre za enega
od njih. Znal je tudi jezik plemena Komi, ki se ga je naučil mimogrede. Znal je
vse ljudske fraze in pregovore vseh naštetih narodov. Znal je celo jezik
esperanto. Znal je uporabljat sodobno tehniko in preživeti v divjini več
tednov. Ko je med vojno deloval v mestu Rovna, ki je bilo majhno mestece, se je
naučil na pamet vse ulice in imena ljudi, da bi dal vtis, kako je bil tudi sam
nekoč prebivalec mesta, čeprav tam nikoli ni živel. Po izobrazbi je bil
lesarski inženir. Rodil se je v revni kmečki družini iz okolice Jakaterinburga.
Morda nekaterim ne bo všeč moj opis, ker sem se odkrito
postavil na njegovo stran, ampak takih legend, kot je bil on, je dejansko zelo
malo na svetu, zato si z moje strani zasluži vso pozornost in spoštovanje.
Večna slava takim pogumnim herojem, ki so s svojimi dejanji vplivali na
pozitivne spremembe za prihodnost. Take osebe bi danes rabili v svojih vrstah.
Upam, da bojo taki dogodki, ki niso najbolj prijazni, res ostali samo spomin iz
naše preteklosti in da nam kaj takega v prihodnje več ne bo treba nikoli
izkusit, saj imamo dovolj vseh teh grozodejstev, ki smo jim bili v preteklosti
že neštetokrat priča. Čas je za mir. Upam, da ste se kaj novega naučili iz
zgodovine. Se beremo…
Ni komentarjev:
Objavite komentar