FB me vsaki dan spominja, kje in kaj sem počel določen dan v preteklosti. V maju lani sem pogosto zahajal z Luckyjem in Lumpijem na sprehode po Solkanu in v center Nove Gorice. Skoraj vedno smo se ustavili v čajnici in na sladoledu v centru mesta. To so bili res nepozabni trenutki. Žal mi je, da ni trajalo dlje, ampak drugače se ni moglo iziti.
 |
| Moj Lumpi |
Danes sem se prebudil s solzami v očeh, saj sem sanjal o mojem dragem Lumpiju. Včeraj je minilo že sedem mesecev, odkar je prestopil mavrico. Sanjalo se mi je, kako sem Lumpija in Luckyja peljal v varstvo, vendar je varuška oba spustila na sprehod brez povodca. Ko sem se vrnil, sem našel samo Luckyja, Lumpi pa se je izgubil v gozdu. Iskal sem ga, klical njegovo ime, vendar ga nisem našel.
 |
| Sprehod po Solkanu |
Te sanje so bile tako resnične, tako boleče, da sem moral narediti o tem zapis. Vendar se Lumpi ni
zares izgubil, saj bo vedno imel svoje posebno mesto v mojem srcu. Njegova
prisotnost je neizbrisna, njegove tačke so za vedno vtisnjene v moj spomin.
Vsi naši skupni trenutki, njegovo veselo skakanje po travnikih in radovednost
ob odkrivanju novih poti, bodo vedno ostali z mano zapisani v mojem srcu. Hvaležen sem za vse trenutke, ki
sva jih preživela skupaj. Vem, da si zdaj na lepšem mestu, kjer ni bolečine in
kjer lahko svobodno tečeš po neskončnih travnikih.
 |
| Na poti v Novo Gorico |
Ni komentarjev:
Objavite komentar