Prejšnji mesec sem dobil svojo prvo »colngo« (plačo). Ni baš
neki veliko. 615 ojrof. Ampak še vedno več kot prej, ko sem bil parazit na
socialki. Kakorkoli…. ko sem videl tisto lepo in privlačno cifro na svojem
računu, sem si malo v hecu rekel: »zdaj si bom pa končno lahko privoščil nove
gate!« Ker pa delam celi dan od 9h do 17h, se je treba vmes tudi posladkati.
Zato sem redno hodil »najboljšemu sosedu«, svojemu sadjarju in v druge
trgovine, kjer sem kupoval vse tisto, kar mi je bilo prej drago in nedostopno.
Bil sem vesel. Zdaj tudi jaz živim kot pravi gospod sem si mislil. Moj kolega
me celo klical »gospod direktor«, ker sem si res privoščil najboljše. Čeprav me
po drugi strani imajo moji sodelavci za čistega asketa. Jedel sem najbolj
sladko in sočno sadje na svetu. Same dobrote, večinoma ekološko. Zakon! Ni
boljšega na svetu! Potem čez tri tedne pa pogledam kako je stanje na računu in
ugotovim gnarja nikjer?! Bil sem šokiran. Najprej sem pomislil, da me ni morda
kdo oropal?!?! Ko sem šel gledat transakcije sem ugotovil, da sem se oropal kar
sam, saj so se stroški samo nabirali. Vsak dan sem kupoval nekaj »po malega«
dokler se ni nabralo in mi požrlo čez 350 ojrof samo za hrano! U ti mast! Kje
so ostali stroški? Nekaj je šlo za bencin in za najemnino kjer živim, potem
ostale položnice, recimo za zdravstvo, ki ga sploh ne koristim, pa vendar ga
moram plačevati in podobne jajce, kje je še telefon, knjige, vzdrževanje avta
itd. Hvala bogu, da živim pri starših, sicer bi mi še elektriko in vodo
izklopili! Na koncu sem se spomnil, da imam srečo, da ga sploh ne pijem! No,
saj se niti zapit ne bi mogel, ker sem vse zmetal v hrano. Zdaj sem praktično
bolj obremenjen kot prej, ko sem bil čisti revež. Zato mi pa banka ponuja
možnost, da vzamem kreditno kartico. Malo morgen! Ne bom nasedel na te finte.
No, in potem sem se spomnil, da na zdravju ja ne smemo šparati. Ne vem kaj naj
si mislim. Tukaj na koroškem je sadje drago kot žafran porka madona! V MB sem
dobil za celo gajbo kakijev samo 7 eur. Tukaj v Tušu pa mi samo za 4 mehke
kakije ponujajo ceno 2,35 eur. Trgovine so dragi špas. Tudi na naši tržnici ne
prideš ceneje skozi, sploh na koroškem, ker ni neke konkurence in se ne da
zbarantati na razumno ceno. Torej kaj mi preostane? Da delam samo za to, da
lahko dobro jem? Potem sem se spomnil na McDougalla. Krompir dobim skorja
zastonj. Tudi riž je precej poceni. Zmrznjeno zelenjavo lahko dobim po zelo
ugodni ceni. Zadnjič mi je ena frendica kar šenkala 20 kg buč. Zato za malico
jem en saden obrok, za večerjo pa en kuhan obrok (večinoma krompir in
zelenjava). Drugače bi ostal brez gat, ki jih sploh nisem kupil, čakam na drugo
colngo. Potem se pa eni čudijo zakaj mladi bežijo v tujino. Saj ne rečem, da je
tam boljše, tudi tam se vse plača in dela, ampak ti na koncu vsaj ostane dovolj
za dostojno življenje oz. po domače, ostane ti vsaj za gate. Tukaj pa gre vse v
račune, davke in hrano. Mojega pasa mi ne bo treba dodatno zategovati, ker ga
imam že dovolj zategnjenega. Pa še tu sem moral naredit dodatne luknjice.
Sprijaznit se bom moral, da sem proletarc in da ne smem izigravat nekega
direktorja Še sreča, da čas
hitro leti tako da bo nova plača hitro tu. Vendar že imam nove plane kako
naprej. Skratka, jutri je nov delovni dan. Zdaj pa na sonce, ker je po novem
dan krajši!
nedelja, 26. oktober 2014
Kje so moje gate?
sreda, 22. oktober 2014
Svoboda, zdravje in sreča je pogojena tudi z načinom prehranjevanja
Včerajšnja izjava dr. Rajka Kende, ko je izjavil, da so ljudje, ki verjamejo v samoozdravitve s pomočjo prehrane navadni bebci, me nikakor ni pustila ravnodušnega. Kenda nadaljuje, da nasveti o zdravi prehrani človeka zavajajo, saj izkoriščajo njegovo stisko. Ko sem ponovno razmišljal o tej izjavi sem se spomnil na pokojnega psihiatra dr. Janeza Ruglja. Tudi on je imeti kontroverzne izjave, ki so razburjale ljudi, vendar je za razliko od dr. Kende imel prav, ko je govoril o načinu prehrane. V svoji priročni bibliji Pot samouresničevanja, ki sem jo z užitkom prebral, zato jo toplo priporočam v branje, je dr. Rugelj o zdravi prehrani zapisal naslednje. Tukaj se ne bom spuščal v detajle, saj je imel dr. Rugelj svoj sistem prehranjevanja. Citiral bom le njegove sklepne misli iz omenjene knjige s katerimi se lahko strinjam. Pokojni Rugelj je na strani 978 trdil:
Skušajmo čim bolj dosledno upoštevati naslednje nesporno stališče o zdravem prehranjevanju: uživajmo čim več žive hrane v presnem stanju: sadje, zelenjava, kalčki…in čim manj nežive hrane, katere hranljivost se s kuhanjem v veliki meri uniči.
Na strani 971 nadaljuje, da je človek ustvarjen za prehranjevanje s sadjem, torej je naklonjen sadjejedstvu! Vendar obenem pristavi, da se le redki držijo takega načina prehranjevanja. Rugelj ne priporoča sadjejedstva vsem, saj je v današnjem svetu, ko se nezdrava prehrana reklamira na skoraj vsakem vogalu, skoraj nemogoče vzdrževati takšen ritem prehranjevanja. Predlagal je kompromis, da človek poje čim več sadja kolikor more in čim manj nezdrave hrane. Pod slednjo kategorijo je štel meso, sladkor, mleko, belo moko in sol. Drugače je na splošno zagovarjal zdravo prehranjevanje. V knjigi omenja Daimondov pristop prehranjevanja, ki je bil zelo blizu presnojedstvu in zdravi rastlinski prehrani. Berite knjigo Živeti zdravo od avtorja Diamonda, da boste razumeli kaj je Rugelj zagovarjal.
To vam pišem zato, da bi videli kako je imel celo Rugelj, ki je veljal za nekakšnega persona non grata v slovenskega zdravstva, odprto glavo, ko je šlo za vprašanje zdravega prehranjevanja. Ni dajal vrednostnih sodb, kot to počne dr. Kenda. Današnji vrli strokovnjaki na UKC-ju pa tam v zamegljeni Ljubljani mislijo, da so nekaj posebnega, saj nudijo ljudem na onkološki kliniki takšno hrano, ki jih je tja v bistvu pripeljala! Kako žalostno. Namesto, da bi bolnikom vsaj povedali kakšna je preventiva za zdravo življenje, jim celo sami na pladnju nosijo nezdravo prehrano. Za nameček vse tiste, ki propagiramo zdravo razumski pristop prehranjevanja označijo za bebavce, goljufe in šarlatane. Seveda takšni komentarji povedo več o njihovem intelektualnem dometu, ki ga premorejo. Je pa žalostno, da ljudje, ki so na smrt bolni najbolj zaupajo belim haljam, ki so nepodučeni, ko pride do vprašanja zdravega prehranjevanja in preventivnega življenja, kar bistveno vpliva na možnost samo ozdravitve, kar bi moral biti cilj celotnega zdravstva!