Že dolgo nisem objavil kakšne novice o svojih knjigah. Tokrat objavljam dve knjigi, ki sta nama z Luckyjem najbolj všeč.
Prva je knjiga avtorice Svetlane Aleksijevič, beloruske pisateljice in Nobelove nagrajenke, ki je napisala čustveno izpoved ženskih udeleženk Rdeče armade v drugi svetovni vojni. Izdaja jo je založba Goga iz Novega mesta in knjigo naslovila: "Vojna nima ženskega obraza". Jaz sem jo prebral v angleščini že pred leti. Od takrat gledam na drugo svetovno vojno bistveno drugače. Knjiga ponuja osebne izpovedi številnih ženskih udeleženk in prostovoljk, ki so se borile v najhujši vojni, kar jih pomni zgodovina. V tej vojni so bile prisiljene zanikati svoj spol in ženskost. Pozabiti so morale, da so ženske, da bi dosegle svoje mesto in spoštovanje, kot ostali. Knjiga opozarja, da se vojna prav zaradi tega nikoli ne sme ponoviti, saj je cela generacija prizadeta, tudi otroci, ki se rodijo po njej. Vojna zanika bistvo in smisel življenja, zanika nežnost in ljubezen, zanika v odpuščanje in toleranco. Vojna prebuja zverinski del naše biti, namesto človečnosti. Vojna je zanikanje samega človeštva! Toplo priporočam vsem, ki jih zanima ženski pogled na vojno in bi radi prebrali kaj novega. Knjiga vam bo zagotovo odprla drugačne dimenzije in poglede na svet, ki jih prej še niste poznali.
Druga knjiga je izšla v založbi Sophia, ki mimogrede izdaja odlično revijo Borec. Gre za razpravo avtorja Enza Traversa, profesorja zgodovine na ameriški univerzi Cornell, ki odgovarja na vprašanje zakaj smo v 20. stoletju namesto izrazov diktatura ali tiranija uporabljali novi termin totalitarizem za opis določenih režimov. Totalitarizem je pretapljanje kompleksne in raznolike družbe v unitarno umetno ustvarjeno enoto. Kdor se taki družbi najde na poti je brez usmiljena poteptan in razčlovečen. Avtor razlaga, da je temelje totalitarizma postavila prav liberalna družba, ker ohranja kapitalizem, ki povzroča delitve in poglablja revščino, kar niti ni presenetljivo, če upoštevamo dejstvo, da sta se fašizem in nacizem razvila prav v osrčju Evrope. Za stalinizem, ki se je razvil v napol fevdalni Rusiji je še razumljivo, da se je zaradi zaostalosti dežele režim razvil v totalitarno obliko, da je poenotil ljudi v industrializacijo dežele, medtem ko je za Nemčijo, ki je poleg razvitosti bila tudi rojstna dežela največjih evropskih mislecev in filozofov res bizarno, da se je tam usidral nacizem s Hitlerjem na čelu. Knjiga nas svari, da se lahko totalitarizem ponovi tudi v 21. stoletju, saj nenazadnje živimo v "liberalni družbi", ki še huje, gradi temelje na neoliberalizmu, kar še bolj poglablja neenakost in revščino med ljudi ter v svojih nedrih neguje totalitariste, ki z užitkom zlorabljajo "svobodo govora" za širjenje primitivnega sovraštva in anti-intelektualizma. Nisem še utegnil prebrati cele knjige, da bi napisal kaj več, ampak je nujno branje za vse, ki želijo zgodovino totalitarizma tudi razumeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar