nedelja, 1. februar 2015

Moje kritično razmišljanje o negativnosti naše družbe

Bogastvo družbe se ne meri po BDP-ju in razvitosti gospodarstva, temveč po razvitosti medčloveških odnosov. Družbo, kjer so medčloveški odnosi urejeni, da ljudje niso prepuščeni samim sebi, lahko imenujemo BOGATO družbo. Današnja družba na Zahodu temelji na individualizmu. To pomeni, da smo ljudje bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Zaradi tega se družba atomizira, ljudje postajajo osamljeni, počutijo se nevredne in nepomembne, zato so mnogi nesrečni in depresivni. Tako se veliko ljudi zateče v ekstreme, postajajo prepirljivi, neprivoščljivi, jezni in zahrbtni, mnogi se  zatečejo v alkoholizem ali kakšno drugo obliko zasvojenosti, samo da bi potešili svojo notranjo krizo in opozorili na svoj obstoj.

Zanimivo, da so po tej definiciji pravzaprav najbolj bogate družbe ravno tiste, ki jih imenujemo »nerazvite« oz. »države tretjega sveta«. V gospodarsko nerazvitih družbah so ljudje ostali zvesti tradicionalnim družbenim odnosom. Na kratko povedano tam ljudje držijo skupaj, zato je tudi manj samomorov in ostalih destruktivnih pojavov razkroja. V takšnih družbah se še vedno najdejo krojači, čevljarji, mehaniki, kmetje, orodjarji itd. kjer vsi držijo skupaj in si pomagajo. Pri nas na zahodu pa prevladuje potrošniški kapitalizem. Ko nekaj crkne kupujemo novo. Prevladuje tekmovalna miselnost. Kdor ima več velja za boljšega. Zato pravijo, da so stadioni in trgovski centri verski hrami modernega kapitalizma. Zakaj stadioni? Šport je danes na žalost, kot vse ostalo popolnoma zlorabljen in služi kod duhovna hrana za množice. Ljudje se raje ukvarjajo s športom oz. bolje rečeno navijaštvom ter nakupovanjem, kot z resnimi političnimi temami. To se lahko vidi skoraj vsako leto, ko gre za kakšno prvenstvo v nogometu, košarki, odbojki, smučanju, plavanju itd. Ni nobeno naključje, da se je skupaj z navijaškim športom, ki spodbuja ljudi k tekmovalnosti, kar je osnova potrošniškega kapitalizma, pojavil moderni deplasiran olimpizem, ki ljudem nudi svojo duhovno hrano, tako kot so nekoč gladiatorske igre v Rimu zabavale krvoželjne Rimljane. Potem se javnost čudi, ko odkrijejo kakšno "dopinško afero", saj to družba sama zahteva, ko sili v tekmovalnost do onemoglosti, zato pa tudi prihaja do takšnih pojavov. To so naše sodobne gladiatorske igre. Namesto, da bi se ljudje ukvarjali s socialnimi in gospodarskimi problemi ter pomagali ljudem, ki jih je sistem porinil na rob preživetja, raje usmerjajo pozornost športnim dogodkom ali pa grejo v šoping. Poleg tega so tukaj prisotni še drugi preprečevalci družbene ozaveščenosti. Strupena TV in njihovo senzacionalistično poročanje, kjer človek, tudi če je normalen, postane napet in živčen, če posluša kakšno novinarsko poročanje. Nikjer ni nobenega optimizma. Vse se slika črno belo. Razne kmetije, Big Broderji in druge neumnosti, da ne naštevam vsega po vrsti…. Vse je namenjeno PONIŽEVANJU človeškega dostojanstva in OPRAVIČEVANJU sistema, ki ga imamo in ki zavestno uničuje svet in planet na katerem živimo!

Ozaveščen posameznik se POVEZUJE s somišljeniki, vendar ne preko spleta, temveč v živo. Ozaveščen posameznik se trudi spreminjat destruktivne navade, ki smo jih podedovali od deplasirane družbene ureditve, ki nas zasužnjuje v poslušne potrošniške hlapce. Ozaveščen posameznik ne spremlja športa, ampak se sam športno udejstvuje in telovadi. Ozaveščen posameznik živi zdravo. Ozaveščen je tisti, ki je revolucionar, torej se ne skriva in gre v javnost, če je potrebno, da pokaže svoje mišljenje! Vendar nam ne bo pomagala niti revolucija, če ne bomo razumeli kje smo ga dejansko polomili. Problem je v človeški pogoltnosti. Proizvajamo več kot potrebujemo, predvsem proizvajamo smetje, ki ga na koncu sploh ne potrebujemo, najslabši proizvod pa se imenuje aroganca in vzvišenost, ki jo kažemo do vseh, ne samo do drugačnih ljudi, temveč tudi do narave in živali. Potem si pa eni drznejo reči, da smo "krona stvarstva"? V resnici smo krona sramote, saj smo svet pripeljali na rob katastrofe. Ne znamo se niti spoštovati. Iščemo samo napake in se na njih naslanjamo. Zato je prišel skrajni čas, da se zamislimo in začnemo razmišljat o prihodnosti, sicer nam ne bo nobena vesoljna poplava sprala sramoto, ki jo bomo za seboj pustili....

Ni komentarjev:

Objavite komentar